Page 173 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 173
Razvoj sporazumevalne zmožnosti v glasbenem jeziku v projektu SKUM
umetniki in spodbujajo kreativna partnerstva (Gombač 2022). Skupaj s ko-
ordinatorji KUV v kulturnih ustanovah in v lokalnih skupnostih izgrajujejo
nacionalno mrežo KUV, ki je medresorsko koordinirana in skrbi tudi za izo-
braževanja strokovnih delavcev (Kulturni bazar b. l.).
Glasbena umetnost kot področje KUV in projekta SKUM
Na področju glasbene umetnosti lahko historično sledimo dolgoletnemu ra-
zvoju programov in prireditev, ki so bili ciljno zasnovani za različne staro-
stne populacije otrok in mladine ter jih danes lahko uvrščamo na področje
KUV (Golobič 2016; 2019). Prve začetke najdemo v dejavnosti Orkestralnega
društva Glasbene Matice Ljubljana, ki je v letih 1919–1945 prirejalo vodene
koncerte za šolsko mladino (Rotar Pance 2022). Po več desetletjih lahko ugo-
tavljamo, da kljub številnim ustanovam, društvom in posameznikom, ki po-
nujajo posebne programe in glasbene dogodke za določeno ciljno popula-
cijo, še vedno (pre)majhno število otrok in mladih glasbo doživi »v živo« v av-
tentičnem okolju (v koncernih dvoranah in na različnih kulturnih prizoriščih).
Prav tako nimajo dovolj možnosti in priložnosti, da bi jih v svet glasbene ko-
munikacije neposredno popeljal umetnik. Vrzel na tem področju je z novimi
pristopi in s poudarjeno aktivno vlogo umetnikov zapolnil petletni projekt
(2017–2022) Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno
vzgojo (SKUM).¹
V projektu SKUM so se na šestih umetnostnih področjih razvijali novi mo-
deli in pristopi srečevanj otrok ter mladih z umetniki v različnih učnih oko-
ljih. Z omogočanjem umetniških izkušenj na likovnem, plesnem, književ-
nem, uprizoritvenem, glasbenem, vizualnem ter multimedijskem področju
so otroci in mladi od vrtca do konca srednje šole dejavnostno razvijali spora-
zumevalno zmožnost v umetnostnih jezikih. Na delo v različnih učnih okoljih
je neposredno vplivala pandemija koronavirusa, ki je popolnoma spremenila
običajno šolsko življenje. Projektne dejavnosti so na vseh umetnostnih pod-
ročjih spodbudile raziskovanje didaktične in kreativne uporabe IKT v KUV ter
blažile negativne učinke šolanja na daljavo v času zaprtja šol (Kroflič 2022).
Raziskava na področju plesne umetnosti (Jeler, Kamnikar in Geršak 2021) je
pokazala veliko naklonjenost učencev inovativnim pristopom z vključeva-
njem umetnikov v pouk na daljavo, višjo raven motivacije in čustveno anga-
¹ Projekt SKUM sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropski socialni skladi v okviru predno-
stne osi 10, Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost. Poslovodeči kon-
zorcijski partner je bila Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Projekt je vodila prof. dr.
Bogdana Borota. SKUM je v konzorciju povezoval 32 partnerjev od vrtca do univerze in razisko-
valnih zavodov, 59 umetnikov in 53 kulturnih ustanov.
173
umetniki in spodbujajo kreativna partnerstva (Gombač 2022). Skupaj s ko-
ordinatorji KUV v kulturnih ustanovah in v lokalnih skupnostih izgrajujejo
nacionalno mrežo KUV, ki je medresorsko koordinirana in skrbi tudi za izo-
braževanja strokovnih delavcev (Kulturni bazar b. l.).
Glasbena umetnost kot področje KUV in projekta SKUM
Na področju glasbene umetnosti lahko historično sledimo dolgoletnemu ra-
zvoju programov in prireditev, ki so bili ciljno zasnovani za različne staro-
stne populacije otrok in mladine ter jih danes lahko uvrščamo na področje
KUV (Golobič 2016; 2019). Prve začetke najdemo v dejavnosti Orkestralnega
društva Glasbene Matice Ljubljana, ki je v letih 1919–1945 prirejalo vodene
koncerte za šolsko mladino (Rotar Pance 2022). Po več desetletjih lahko ugo-
tavljamo, da kljub številnim ustanovam, društvom in posameznikom, ki po-
nujajo posebne programe in glasbene dogodke za določeno ciljno popula-
cijo, še vedno (pre)majhno število otrok in mladih glasbo doživi »v živo« v av-
tentičnem okolju (v koncernih dvoranah in na različnih kulturnih prizoriščih).
Prav tako nimajo dovolj možnosti in priložnosti, da bi jih v svet glasbene ko-
munikacije neposredno popeljal umetnik. Vrzel na tem področju je z novimi
pristopi in s poudarjeno aktivno vlogo umetnikov zapolnil petletni projekt
(2017–2022) Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno
vzgojo (SKUM).¹
V projektu SKUM so se na šestih umetnostnih področjih razvijali novi mo-
deli in pristopi srečevanj otrok ter mladih z umetniki v različnih učnih oko-
ljih. Z omogočanjem umetniških izkušenj na likovnem, plesnem, književ-
nem, uprizoritvenem, glasbenem, vizualnem ter multimedijskem področju
so otroci in mladi od vrtca do konca srednje šole dejavnostno razvijali spora-
zumevalno zmožnost v umetnostnih jezikih. Na delo v različnih učnih okoljih
je neposredno vplivala pandemija koronavirusa, ki je popolnoma spremenila
običajno šolsko življenje. Projektne dejavnosti so na vseh umetnostnih pod-
ročjih spodbudile raziskovanje didaktične in kreativne uporabe IKT v KUV ter
blažile negativne učinke šolanja na daljavo v času zaprtja šol (Kroflič 2022).
Raziskava na področju plesne umetnosti (Jeler, Kamnikar in Geršak 2021) je
pokazala veliko naklonjenost učencev inovativnim pristopom z vključeva-
njem umetnikov v pouk na daljavo, višjo raven motivacije in čustveno anga-
¹ Projekt SKUM sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropski socialni skladi v okviru predno-
stne osi 10, Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost. Poslovodeči kon-
zorcijski partner je bila Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Projekt je vodila prof. dr.
Bogdana Borota. SKUM je v konzorciju povezoval 32 partnerjev od vrtca do univerze in razisko-
valnih zavodov, 59 umetnikov in 53 kulturnih ustanov.
173
