Page 178 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 178
nka Rotar Pance
Zelo dobro je bilo slišati, kako ustvarjamo zvoke, kadar udarjamo po
svojem telesu.
Všeč mi je bilo, da smo pri Indijanskem plesu sami ustvarjali ritem.
Všeč jim je bilo tudi igranje ob posneti glasbi:
Zelo mi je bilo všeč, ko smo s telesom ustvarjali melodijo z glasbo, ki jo
je vrtel po zvočniku.
Najbolj všeč mi je bilo, ko smo igrali ritem ob glasbi.
Jaka Strajnar je v njih vzbudil željo po igranju na kahon:
Vse mi je bilo všeč, želel pa bi si, da bi igrali na kahone.
Pri prihodnjih srečanjih želim, da bi uporabljali kahone.
Učenci so uživali v skupinskem delu:
Najbolj mi je bilo všeč, kar smo delali po skupinah po šest ali osem. Na-
slednjič bi se isto dali v skupine po tri fante in tri punce. S kahoni bi
ustvarjali melodijo kakor prej s telesom.
Učenci so ugotovili, katera glasbena znanja so pridobili:
Spoznal sem različne zvoke, ki nastajajo z udarjanjem po telesu. Naučil
sem se nove ritme.
Izvedela sem, da je človeško telo eno veliko glasbilo, ki sprošča zvok, če
se dotakneš ali udariš po njem.
V povezavi z glasbenimi sposobnostmi in spretnostmi so zapisali:
Naučila sem se več novih ritmov, več imam občutka tudi za kahon.
Napredoval sem v ritmih v skupinah. Spoznal sem nove ritme in se jih
naučil izvajati.
Učenje in igranje na telesna tolkala so zaznavali kot zabavno, čeprav so
posamezniki ob napačnem udarjanju po telesu čutili tudi bolečine: »Zelo za-
bavno, ampak boleče.«
Velika večina učencev je glasbeni projektni dogodek celostno doživela
zelo pozitivno. Le zelo redki posamezniki so podali kakšen nevtralen odgo-
vor ali pa so navedli, da jim glasbeni dogodek ni bil všeč.
178
Zelo dobro je bilo slišati, kako ustvarjamo zvoke, kadar udarjamo po
svojem telesu.
Všeč mi je bilo, da smo pri Indijanskem plesu sami ustvarjali ritem.
Všeč jim je bilo tudi igranje ob posneti glasbi:
Zelo mi je bilo všeč, ko smo s telesom ustvarjali melodijo z glasbo, ki jo
je vrtel po zvočniku.
Najbolj všeč mi je bilo, ko smo igrali ritem ob glasbi.
Jaka Strajnar je v njih vzbudil željo po igranju na kahon:
Vse mi je bilo všeč, želel pa bi si, da bi igrali na kahone.
Pri prihodnjih srečanjih želim, da bi uporabljali kahone.
Učenci so uživali v skupinskem delu:
Najbolj mi je bilo všeč, kar smo delali po skupinah po šest ali osem. Na-
slednjič bi se isto dali v skupine po tri fante in tri punce. S kahoni bi
ustvarjali melodijo kakor prej s telesom.
Učenci so ugotovili, katera glasbena znanja so pridobili:
Spoznal sem različne zvoke, ki nastajajo z udarjanjem po telesu. Naučil
sem se nove ritme.
Izvedela sem, da je človeško telo eno veliko glasbilo, ki sprošča zvok, če
se dotakneš ali udariš po njem.
V povezavi z glasbenimi sposobnostmi in spretnostmi so zapisali:
Naučila sem se več novih ritmov, več imam občutka tudi za kahon.
Napredoval sem v ritmih v skupinah. Spoznal sem nove ritme in se jih
naučil izvajati.
Učenje in igranje na telesna tolkala so zaznavali kot zabavno, čeprav so
posamezniki ob napačnem udarjanju po telesu čutili tudi bolečine: »Zelo za-
bavno, ampak boleče.«
Velika večina učencev je glasbeni projektni dogodek celostno doživela
zelo pozitivno. Le zelo redki posamezniki so podali kakšen nevtralen odgo-
vor ali pa so navedli, da jim glasbeni dogodek ni bil všeč.
178
