Page 19 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
Vzgoja z umetnostjo in prvoosebna
umetniška izkušnja kot ključni sestavini
sodobne vzgoje in izobraževanja
Robi Kroflič
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
robi.kroflic@guest.arnes.si
V zadnjih desetletjih se tako v mednarodnem kot v nacionalnem prostoru krepi
zavedanje o pomenu umetnosti v vrtcih in šolah, posebej pa izstopa zahteva,
da otrokom in mladostnikom omogočimo čim več stika s kakovostno umet-
nostjo. V ozadju te zahteve je teoretsko utemeljena ugotovitev o nezamenlji-
vem pedagoškem potencialu prvoosebne umetniške izkušnje oziroma dožive-
tja. Tak pristop je še posebej povezan s paradigmo reformske pedagogike, ki
kot osrednji dejavnik vzgoje prepoznava samo vzgajano osebo. Prvoosebna
umetniška izkušnja vključuje tako ustvarjanje z umetniškimi jeziki kot doži-
vetje in interpretacijo umetniškega dogodka. Presežnost prvoosebne umetni-
ške izkušnje podpirata fenomenološka razlaga umetniških simbolnih jezikov
kot orodij za razkrivanje pomenov ter spoznanje, da je igra način biti ume-
tnine (Gadamer). Tej logiki smo sledili tudi v umetniških dejavnostih v projektu
SKUM, zato bomo v zaključku razprave opozorili na konkretne primere, ki po-
trjujejo opisane fenomenološke predpostavke.
Ključne besede: vzgoja z umetnostjo, prvoosebna izkušnja, avtopoeza, projekt
SKUM
Uvod
V zadnjih desetletjih se tako v mednarodnem kot v nacionalnem prostoru
krepi zavedanje o pomenu umetnosti v vrtcih in šolah (glej npr. UNESCO
2006, Winner, Goldstein in Vincent-Lancrin 2013; European Commission,
Directorate-General for Education, Youth, Sport and Culture 2016; Bucik, Po-
žar Matjašič in Pirc 2011 idr.). Ob tem številni strateški dokumenti poudarjajo,
da naj bi se umetnostne vsebine in dejavnosti v vzgoji pojavljale v različnih
oblikah – vzgoje za umetnost, v umetnosti in preko umetnosti oziroma s
pomočjo umetniških izkušenj (Kroflič 2019, 174):
Vzgoja za umetnost naj bi bila namenjena oblikovanju novih generacij
umetnikov, vzgoja v umetnosti razvoju kapacitet za umetniške izkuš-
nje, torej za ustvarjanje v umetniških jezikih in doživljanje umetnosti,
Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih
in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-172-8.19-35
umetniška izkušnja kot ključni sestavini
sodobne vzgoje in izobraževanja
Robi Kroflič
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
robi.kroflic@guest.arnes.si
V zadnjih desetletjih se tako v mednarodnem kot v nacionalnem prostoru krepi
zavedanje o pomenu umetnosti v vrtcih in šolah, posebej pa izstopa zahteva,
da otrokom in mladostnikom omogočimo čim več stika s kakovostno umet-
nostjo. V ozadju te zahteve je teoretsko utemeljena ugotovitev o nezamenlji-
vem pedagoškem potencialu prvoosebne umetniške izkušnje oziroma dožive-
tja. Tak pristop je še posebej povezan s paradigmo reformske pedagogike, ki
kot osrednji dejavnik vzgoje prepoznava samo vzgajano osebo. Prvoosebna
umetniška izkušnja vključuje tako ustvarjanje z umetniškimi jeziki kot doži-
vetje in interpretacijo umetniškega dogodka. Presežnost prvoosebne umetni-
ške izkušnje podpirata fenomenološka razlaga umetniških simbolnih jezikov
kot orodij za razkrivanje pomenov ter spoznanje, da je igra način biti ume-
tnine (Gadamer). Tej logiki smo sledili tudi v umetniških dejavnostih v projektu
SKUM, zato bomo v zaključku razprave opozorili na konkretne primere, ki po-
trjujejo opisane fenomenološke predpostavke.
Ključne besede: vzgoja z umetnostjo, prvoosebna izkušnja, avtopoeza, projekt
SKUM
Uvod
V zadnjih desetletjih se tako v mednarodnem kot v nacionalnem prostoru
krepi zavedanje o pomenu umetnosti v vrtcih in šolah (glej npr. UNESCO
2006, Winner, Goldstein in Vincent-Lancrin 2013; European Commission,
Directorate-General for Education, Youth, Sport and Culture 2016; Bucik, Po-
žar Matjašič in Pirc 2011 idr.). Ob tem številni strateški dokumenti poudarjajo,
da naj bi se umetnostne vsebine in dejavnosti v vzgoji pojavljale v različnih
oblikah – vzgoje za umetnost, v umetnosti in preko umetnosti oziroma s
pomočjo umetniških izkušenj (Kroflič 2019, 174):
Vzgoja za umetnost naj bi bila namenjena oblikovanju novih generacij
umetnikov, vzgoja v umetnosti razvoju kapacitet za umetniške izkuš-
nje, torej za ustvarjanje v umetniških jezikih in doživljanje umetnosti,
Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih
in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-172-8.19-35
