Page 20 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 20
i Kroflič
namenjeno vsem. Vzgoja preko umetnosti pa izpostavlja rabo ume-
tnosti za doseganje drugih vzgojno-izobraževalnih ciljev, na primer za
razvoj mnogoterih učnih strategij, kreativnosti na neumetniških pod-
ročjih, globljega razumevanja in osmišljevanja učnih vsebin na naravo-
slovnem, družboslovnem in humanističnem področju itn.
Na tej strateški osnovi je bil pripravljen tudi projekt Razvijanje sporazume-
valnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM), v katerem smo si
zadali naslednje osnovne cilje:
– okrepiti kulturno-umetnostno dejavnost v šolski vertikali od vrtcev do
srednjih šol – še posebej v lokalnih okoljih izven kulturnih središč;
– otrokom/mladostnikom omogočiti kakovostne umetniške izkušnje v
kulturno-umetniških ustanovah in ob stiku z umetniki;
– okrepiti srečevanje z doslej v vrtcih in šolah zapostavljenimi umetni-
škimi zvrstmi (uprizoritvene umetnosti, ples, film, multimedijske ume-
tnosti – še posebej pripovedovanje s pomočjo digitalnih medijev (angl.
digital storytelling);
– v vrtce in šole prinesti nove didaktične pristope, ki jih pri svojem delu
razvijajo umetniki;
– okrepiti status VIZ kot kulturnih stičišč v lokalnem okolju;
– vzpostaviti bazo primerov dobrih praks, ki bodo v bodoče zgled in mo-
tivacija za nadaljevanje projektov vzgoje z umetnostjo . . .
. . . ter seveda s primeri dobrih praks dokazati, da se vlaganje v kulturno-
umetnostno vzgojo na celotni vzgojo-izobraževalni vertikali »splača«.
Ker je projekt potekal tudi v času zaprtja vrtcev in šol zaradi pandemije
covida-19, se je kot dodatni cilj izpostavilo prakticiranje kulturno-umetnostne
vzgoje kot sredstvo za premagovanje vzgojno-izobraževalnih ovir ob šolanju
na daljavo.
V tem prispevku želim izpostaviti predvsem pomen umetniške izkušnje v
vzgoji in izobraževanju, ki sledi paradigmi reformske pedagogike (Medveš
2015; 2018) ter ideji Medveša, da je slovenska šola od demokratičnih spre-
memb naprej podlegla načelu techne, pozabila pa na poiesis (Kuralt 2021);
ideji torej, ki jo je na začetku novega tisočletja v predavanjih o pomenu
zgodbe za splošno izobrazbo izrazil Bruner (2002) v obliki misli, da bi šola
morala z enako resnostjo kot Pitagorov izrek poučevati tudi Aristotelov kon-
cept peripatije – torej zapletenega poteka zgodbenega dogajanja, ki ga po-
vezujemo z narativno vednostjo. Ali kot je Brunerjevo idejo nekoliko kasneje
20
namenjeno vsem. Vzgoja preko umetnosti pa izpostavlja rabo ume-
tnosti za doseganje drugih vzgojno-izobraževalnih ciljev, na primer za
razvoj mnogoterih učnih strategij, kreativnosti na neumetniških pod-
ročjih, globljega razumevanja in osmišljevanja učnih vsebin na naravo-
slovnem, družboslovnem in humanističnem področju itn.
Na tej strateški osnovi je bil pripravljen tudi projekt Razvijanje sporazume-
valnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo (SKUM), v katerem smo si
zadali naslednje osnovne cilje:
– okrepiti kulturno-umetnostno dejavnost v šolski vertikali od vrtcev do
srednjih šol – še posebej v lokalnih okoljih izven kulturnih središč;
– otrokom/mladostnikom omogočiti kakovostne umetniške izkušnje v
kulturno-umetniških ustanovah in ob stiku z umetniki;
– okrepiti srečevanje z doslej v vrtcih in šolah zapostavljenimi umetni-
škimi zvrstmi (uprizoritvene umetnosti, ples, film, multimedijske ume-
tnosti – še posebej pripovedovanje s pomočjo digitalnih medijev (angl.
digital storytelling);
– v vrtce in šole prinesti nove didaktične pristope, ki jih pri svojem delu
razvijajo umetniki;
– okrepiti status VIZ kot kulturnih stičišč v lokalnem okolju;
– vzpostaviti bazo primerov dobrih praks, ki bodo v bodoče zgled in mo-
tivacija za nadaljevanje projektov vzgoje z umetnostjo . . .
. . . ter seveda s primeri dobrih praks dokazati, da se vlaganje v kulturno-
umetnostno vzgojo na celotni vzgojo-izobraževalni vertikali »splača«.
Ker je projekt potekal tudi v času zaprtja vrtcev in šol zaradi pandemije
covida-19, se je kot dodatni cilj izpostavilo prakticiranje kulturno-umetnostne
vzgoje kot sredstvo za premagovanje vzgojno-izobraževalnih ovir ob šolanju
na daljavo.
V tem prispevku želim izpostaviti predvsem pomen umetniške izkušnje v
vzgoji in izobraževanju, ki sledi paradigmi reformske pedagogike (Medveš
2015; 2018) ter ideji Medveša, da je slovenska šola od demokratičnih spre-
memb naprej podlegla načelu techne, pozabila pa na poiesis (Kuralt 2021);
ideji torej, ki jo je na začetku novega tisočletja v predavanjih o pomenu
zgodbe za splošno izobrazbo izrazil Bruner (2002) v obliki misli, da bi šola
morala z enako resnostjo kot Pitagorov izrek poučevati tudi Aristotelov kon-
cept peripatije – torej zapletenega poteka zgodbenega dogajanja, ki ga po-
vezujemo z narativno vednostjo. Ali kot je Brunerjevo idejo nekoliko kasneje
20
