Page 86 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 86
na Podgornik, Jana Kalin in Katja Jeznik
Metodologija
Empirična raziskava temelji na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Kot te-
meljno raziskovalno metodo smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke
smo zbrali s pomočjo fokusnega intervjuja, v katerega so bili vključeni koor-
dinatorji projekta SKUM iz OŠ in vrtca Pivka, Gimnazije Idrija, Gimnazije Lju-
tomer, Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, OŠ Koroški jeklarji, OŠ
Šmarje pri Kopru, Vrtca Sežana, OŠ Trnovo, OŠ Stročja vas, Šolskega centra
Slovenj Gradec – Srednje zdravstvene šole in iz Vrtca Koper. Fokusni inter-
vju smo izvedli 25. avgusta 2021. Intervjuvancem smo zastavili osem odprtih
vprašanj, ki so se nanašala na sodelovanje vrtcev in šol s kulturnimi zavodi
ter posameznimi umetniki pri organiziranju in izvedbi kulturno-umetniških
dogodkov ter dejavnosti v lokalnem okolju. Podatke smo analizirali v skladu
s postopki kvalitativne analize, in sicer smo odgovore najprej prepisali in
uredili, določili smo kodirne enote za nadaljnjo analizo, znotraj teh smo do-
ločili ključne pojme oziroma kode. Vsebinsko podobne kode smo združili v
kategorije, ki smo jih nato interpretirali in na osnovi interpretacij oblikovali
temeljne ugotovitve, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Temeljne ugotovitve raziskave
Ker lahko resnično umetniško izkušnjo učencem pričara zgolj umetnik in
ne učitelj, ki razlaga o pomenu umetnosti, se ob apelih po več kulturno-
umetnostnih vsebin v šolskem kurikulu v zadnjem času v svetu pojavlja vse
več pobud (npr. projekt Kulturni nahrbtnik na Norveškem, pobuda Umetniki
v ustvarjalnem izobraževanju v Veliki Britaniji (Artists in Creative Education
– Unlocking Children’s Creativity – A Practical Guide for Artists), umetniki
učitelji v Združenih državah Amerike ipd.), da bi učencem v okviru šolskega
kurikula posredovali umetniške dogodke in jim omogočili stik z ustvarjalci
sodobne umetnosti (Kroflič 2017, 11).
Projekt SKUM lahko obravnavamo kot eno izmed tovrstnih pobud v slo-
venskem prostoru, saj so bili med najpomembnejšimi cilji projekta (1) vzpo-
stavitev sodelovanja šol in vrtcev s posameznimi umetniki ter s kulturno-
umetniškimi ustanovami, (2) skupno načrtovanje in izvedba umetniških de-
javnosti, dogodkov in prireditev ter (3) predstavitev večine le-teh širši javnosti
v svojem lokalnem okolju.
V naši raziskavi smo ugotovili, da načrtovanje kulturno-umetnostne vzgoje
vzgojno-izobraževalne ustanove vključujejo v številne šolske dokumente,
kot so letni delovni načrt, publikacija, poslanstvo in vizija šole oziroma vrtca.
V nekaterih šolah je poleg naštetih dokumentov načrtovanje KUV vključeno
še v spletne strani šole, letne priprave učiteljev, letni delovni načrt nekaterih
86
Metodologija
Empirična raziskava temelji na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Kot te-
meljno raziskovalno metodo smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke
smo zbrali s pomočjo fokusnega intervjuja, v katerega so bili vključeni koor-
dinatorji projekta SKUM iz OŠ in vrtca Pivka, Gimnazije Idrija, Gimnazije Lju-
tomer, Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, OŠ Koroški jeklarji, OŠ
Šmarje pri Kopru, Vrtca Sežana, OŠ Trnovo, OŠ Stročja vas, Šolskega centra
Slovenj Gradec – Srednje zdravstvene šole in iz Vrtca Koper. Fokusni inter-
vju smo izvedli 25. avgusta 2021. Intervjuvancem smo zastavili osem odprtih
vprašanj, ki so se nanašala na sodelovanje vrtcev in šol s kulturnimi zavodi
ter posameznimi umetniki pri organiziranju in izvedbi kulturno-umetniških
dogodkov ter dejavnosti v lokalnem okolju. Podatke smo analizirali v skladu
s postopki kvalitativne analize, in sicer smo odgovore najprej prepisali in
uredili, določili smo kodirne enote za nadaljnjo analizo, znotraj teh smo do-
ločili ključne pojme oziroma kode. Vsebinsko podobne kode smo združili v
kategorije, ki smo jih nato interpretirali in na osnovi interpretacij oblikovali
temeljne ugotovitve, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Temeljne ugotovitve raziskave
Ker lahko resnično umetniško izkušnjo učencem pričara zgolj umetnik in
ne učitelj, ki razlaga o pomenu umetnosti, se ob apelih po več kulturno-
umetnostnih vsebin v šolskem kurikulu v zadnjem času v svetu pojavlja vse
več pobud (npr. projekt Kulturni nahrbtnik na Norveškem, pobuda Umetniki
v ustvarjalnem izobraževanju v Veliki Britaniji (Artists in Creative Education
– Unlocking Children’s Creativity – A Practical Guide for Artists), umetniki
učitelji v Združenih državah Amerike ipd.), da bi učencem v okviru šolskega
kurikula posredovali umetniške dogodke in jim omogočili stik z ustvarjalci
sodobne umetnosti (Kroflič 2017, 11).
Projekt SKUM lahko obravnavamo kot eno izmed tovrstnih pobud v slo-
venskem prostoru, saj so bili med najpomembnejšimi cilji projekta (1) vzpo-
stavitev sodelovanja šol in vrtcev s posameznimi umetniki ter s kulturno-
umetniškimi ustanovami, (2) skupno načrtovanje in izvedba umetniških de-
javnosti, dogodkov in prireditev ter (3) predstavitev večine le-teh širši javnosti
v svojem lokalnem okolju.
V naši raziskavi smo ugotovili, da načrtovanje kulturno-umetnostne vzgoje
vzgojno-izobraževalne ustanove vključujejo v številne šolske dokumente,
kot so letni delovni načrt, publikacija, poslanstvo in vizija šole oziroma vrtca.
V nekaterih šolah je poleg naštetih dokumentov načrtovanje KUV vključeno
še v spletne strani šole, letne priprave učiteljev, letni delovni načrt nekaterih
86
