Page 23 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 23
Evropski, slovenski in celjsko-šentjurski okviri izza življenja Josipa Ipavca (1873–1921)
Hči H. Weidta Lucija v reprezentativni meščanski upodobitvi in v naslovni vlogi
Fidelia, 1909 (Johann Wolfgang Goethe-Universität Frankfurt, Porträtsammlung
Manskopf, https://sammlungen.ub.uni-frankfurt.de/manskopf/nav/index/all)
bariton, saj jih je Ipavec pisal za gimnazijskega sošolca in prijatelja/ba-
ritonista Franza (Feryja) Leona Luleka (1875–1953), ki jih je pozneje kot
odličen pevec izvajal na svojih koncertih po zahodni Evropi: na Dunaju, v
Pragi, Berlinu, Hamburgu, Londonu in Parizu ter Ameriki (1910 →). Dva
med bivanjem na Dunaju za ženski glas komponirana samospeva pa je
pela nekoč znana operna pevka, sopranistka Lucie Weidt (1876–1940).20
jajo temačno ozračje, ki napoveduje nesrečen konec. Pomembno vlogo v njih igra
dvogovor. V njih neredko nastopajo nadnaravne sile.
V srednjem veku je bila balada v Franciji in Italiji ljudska plesna pesem. Te vrste ba-
lad pa poznajo vsa ljudstva. Do danes se je ohranilo največ srednjeveških balad. Te
zajemajo snov ljudskih bajk in pripovedk. Ljudske balade delimo na več podvrst:
ženska, novelistična idr.
20 Kot otrok je nekaj časa (ok. tri leta) živela v Celju kot hči komaj kaj znanega nem-
škega skladatelja, dirigenta, zborovodje in pedagoga Heinricha Weidta (1824–
–1 901), v letih 1887–1890 še ne tri leta delujočega v Celju.
L. Weidt (Sedlmair; roj. v Opavi na Češkem, umrla na Dunaju) je pela kot primado-
na v času direktorovanja Gustava Mahlerja v dunajski Dvorni operi in potem nare-
23
Hči H. Weidta Lucija v reprezentativni meščanski upodobitvi in v naslovni vlogi
Fidelia, 1909 (Johann Wolfgang Goethe-Universität Frankfurt, Porträtsammlung
Manskopf, https://sammlungen.ub.uni-frankfurt.de/manskopf/nav/index/all)
bariton, saj jih je Ipavec pisal za gimnazijskega sošolca in prijatelja/ba-
ritonista Franza (Feryja) Leona Luleka (1875–1953), ki jih je pozneje kot
odličen pevec izvajal na svojih koncertih po zahodni Evropi: na Dunaju, v
Pragi, Berlinu, Hamburgu, Londonu in Parizu ter Ameriki (1910 →). Dva
med bivanjem na Dunaju za ženski glas komponirana samospeva pa je
pela nekoč znana operna pevka, sopranistka Lucie Weidt (1876–1940).20
jajo temačno ozračje, ki napoveduje nesrečen konec. Pomembno vlogo v njih igra
dvogovor. V njih neredko nastopajo nadnaravne sile.
V srednjem veku je bila balada v Franciji in Italiji ljudska plesna pesem. Te vrste ba-
lad pa poznajo vsa ljudstva. Do danes se je ohranilo največ srednjeveških balad. Te
zajemajo snov ljudskih bajk in pripovedk. Ljudske balade delimo na več podvrst:
ženska, novelistična idr.
20 Kot otrok je nekaj časa (ok. tri leta) živela v Celju kot hči komaj kaj znanega nem-
škega skladatelja, dirigenta, zborovodje in pedagoga Heinricha Weidta (1824–
–1 901), v letih 1887–1890 še ne tri leta delujočega v Celju.
L. Weidt (Sedlmair; roj. v Opavi na Češkem, umrla na Dunaju) je pela kot primado-
na v času direktorovanja Gustava Mahlerja v dunajski Dvorni operi in potem nare-
23
