Page 27 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 27
Evropski, slovenski in celjsko-šentjurski okviri izza življenja Josipa Ipavca (1873–1921)
ne koreografi, odplesali pa celo dramski igralci, neprofesionalni baletni
plesalci. Odtlej je bilo delo večkrat ponovljeno, največkrat v Parmovi pri-
redbi, vedno pa kot slovenski balet. Del uspeha te glasbe, skladbe je naj-
ti tudi v tem, da jo je moč uprizoriti povsod: v gostilni in na najimenitnej-
šem odru. Skladba velja za najuspešnejšo delo J. Ipavca, prav tako pa so
jo pozitivno ocenili že po natisu klavirske verzije tudi kritiki: delo naj bi
bilo »vredno 'moderne' inštrumentacije in izvedbe na slovenskem odru z
epohalnim pomenom« (G. Krek). J. Ipavec je bil označen za up slovenske
glasbe, ki obeta in na katerega se resno računa. Ipavčeva baletna panto-
mima je s svojo razpoloženjsko in akordično bogato motiviko ter z reali-
stičnim in slikovitim odrskim dogajanjem presegla tradicijo romantične-
ga 19. stoletja. Skladateljska struktura ni novatorska, vendar muzikalno
dovolj bogata, da je z liričnimi, s humornimi, celo pikantnimi in z grote-
skno dramatičnimi razpoloženji upravičila umestitev med dela »moder-
ne« dobe, kot lahko razumemo citirano Krekovo oceno in mnenje pisca
Juliusa Schucha v graškem Tagblattu.36 To je obenem potrdilo vrednost
baletne glasbe in v napetih časih slovensko-nemških odnosov izpostavi-
lo skladatelja slovenskega rodu. Možiček je nedvomno dosegel svoj največ-
ji uspeh v celotnem Ipavčevem ustvarjenem opusu. Na naših poklicnih
in ljubiteljskih odrih je ostal redno prisoten; nazadnje (leta 2012) tudi v
»Ipavčevem« Šentjurju.37
Zvočno učinkoviti predigri sledijo (naslednje) slike: Pierrette in
Colombine (Allegretto scherzando), Colombine (Allegretto scherzando),
Colombine in Harlekin (Allegro moderato-Allegretto commodo-Maesto-
so), Colombine in Pierrott, pozneje Harlekin (Allegro-Adagio-Allegretto
commodo), Colombine, Harlekin in Pierrott, pozneje še Pierrette (Allegro-
Andante sostenuto-Allegro), Mlada dekleta (Tempo di marcia-Andan-
te con moto-Tempo di marcia-Andantino-Allegro molto-Allegretto com-
modo-Tempo di marcia-Andante sostenuto maestoso-Presto), Ples deklet
(Andante con moto). S temi pisano spreminjajočimi se tempi je želel skla-
datelj izraziti snovne in izrazne nianse. Njegova izrazna lestvica je v tem
zelo raztegljiva in vsebuje odtenke vse od nežne lirike tja do skoraj gro-
teskne dramatike. Harmonsko je glasba Možička duhovita, marsikje kar
pikantna, slogovno vsaj precej novoromantična, če že ne povsem novo-
36 »Theater und Kunst/Ausstellung der Kunstfreude, Heimische Musik,« Grazer
Tagblatt, 11, št. 48 (1901): 8.
37 Saj je Ipavčev Možiček očitno navdihoval številne izvajalce; doslej je delo dočakalo
že 32 različnih izvedb. V H. Neubauer, Baleti slovenskih skladateljev: od Možička do
Baletnega Fausta. (Ljubljana: samozaložba, 2018), 26.
27
ne koreografi, odplesali pa celo dramski igralci, neprofesionalni baletni
plesalci. Odtlej je bilo delo večkrat ponovljeno, največkrat v Parmovi pri-
redbi, vedno pa kot slovenski balet. Del uspeha te glasbe, skladbe je naj-
ti tudi v tem, da jo je moč uprizoriti povsod: v gostilni in na najimenitnej-
šem odru. Skladba velja za najuspešnejšo delo J. Ipavca, prav tako pa so
jo pozitivno ocenili že po natisu klavirske verzije tudi kritiki: delo naj bi
bilo »vredno 'moderne' inštrumentacije in izvedbe na slovenskem odru z
epohalnim pomenom« (G. Krek). J. Ipavec je bil označen za up slovenske
glasbe, ki obeta in na katerega se resno računa. Ipavčeva baletna panto-
mima je s svojo razpoloženjsko in akordično bogato motiviko ter z reali-
stičnim in slikovitim odrskim dogajanjem presegla tradicijo romantične-
ga 19. stoletja. Skladateljska struktura ni novatorska, vendar muzikalno
dovolj bogata, da je z liričnimi, s humornimi, celo pikantnimi in z grote-
skno dramatičnimi razpoloženji upravičila umestitev med dela »moder-
ne« dobe, kot lahko razumemo citirano Krekovo oceno in mnenje pisca
Juliusa Schucha v graškem Tagblattu.36 To je obenem potrdilo vrednost
baletne glasbe in v napetih časih slovensko-nemških odnosov izpostavi-
lo skladatelja slovenskega rodu. Možiček je nedvomno dosegel svoj največ-
ji uspeh v celotnem Ipavčevem ustvarjenem opusu. Na naših poklicnih
in ljubiteljskih odrih je ostal redno prisoten; nazadnje (leta 2012) tudi v
»Ipavčevem« Šentjurju.37
Zvočno učinkoviti predigri sledijo (naslednje) slike: Pierrette in
Colombine (Allegretto scherzando), Colombine (Allegretto scherzando),
Colombine in Harlekin (Allegro moderato-Allegretto commodo-Maesto-
so), Colombine in Pierrott, pozneje Harlekin (Allegro-Adagio-Allegretto
commodo), Colombine, Harlekin in Pierrott, pozneje še Pierrette (Allegro-
Andante sostenuto-Allegro), Mlada dekleta (Tempo di marcia-Andan-
te con moto-Tempo di marcia-Andantino-Allegro molto-Allegretto com-
modo-Tempo di marcia-Andante sostenuto maestoso-Presto), Ples deklet
(Andante con moto). S temi pisano spreminjajočimi se tempi je želel skla-
datelj izraziti snovne in izrazne nianse. Njegova izrazna lestvica je v tem
zelo raztegljiva in vsebuje odtenke vse od nežne lirike tja do skoraj gro-
teskne dramatike. Harmonsko je glasba Možička duhovita, marsikje kar
pikantna, slogovno vsaj precej novoromantična, če že ne povsem novo-
36 »Theater und Kunst/Ausstellung der Kunstfreude, Heimische Musik,« Grazer
Tagblatt, 11, št. 48 (1901): 8.
37 Saj je Ipavčev Možiček očitno navdihoval številne izvajalce; doslej je delo dočakalo
že 32 različnih izvedb. V H. Neubauer, Baleti slovenskih skladateljev: od Možička do
Baletnega Fausta. (Ljubljana: samozaložba, 2018), 26.
27
