Page 24 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 24
ip Ipavec in njegov svet
Na Slovenskem so te pesmi, zaradi nemških besedil in ker dolgo niso bile
objavljene, širšemu glasbenemu občinstvu ostale skoraj neznane; dasi v
nekaterih primerih sodijo med antologijske strani slovenske vokalne li-
rike in po umetniški vrednosti segajo daleč čez morebitne ozke sloven-
ske okvire.
Možiček in Princesa Vrtoglavka
Z novoromantično baletno pantomimo, enodejanko Možiček pa je nedvo-
umno uspel. Ta skladba, ki jo je ustvaril leta 1900 (v tisku je izšla leto
dni kasneje, leta 1901, z naslovom Možiček, nemška izdaja pa je imela
podnaslov Pierrots Geburtstag/Pierrotov rojstni dan; Ljubljana: Lavoslav
Schwentner21). V času študija medicine v Gradcu je prvo slovensko delo,
pisano v koreografski namen, prvi slovenski balet in predstavlja začetek
slovenske baletne glasbe. Konec koncev prav Možiček že na ustvarjalnem
začetku predstavlja največji skladateljev uspeh. Njegovo dejanje, zgrajeno
z liki commedie dell'arte,22 je umetniško šibko, toda avtor ga je odel v svežo
in barvito glasbo. Njen izraz obsega široko lestvico razpoloženj, od než-
ne lirike do groteskne dramatičnosti. Baletno pantomimo23 so svojčas ve-
liko uprizarjali na ljubiteljskih in poklicnih odrih tudi zunaj Slovenije: v
dila svetovno kariero – Dunaj (1903–26), Milano, München (1908–10), New York
(1910–11) –, tudi z vlogami v Wagnerjevih operah.
21 Mdr. je H. Weidt z nemškim naslovom v Celju komponiral v ciklusu šestih
klavirskih skladb Die Bergkraxler von Cilli/Plezalec iz Celja, op. 144 (1888), posv. C.
Adolfu Lutzu (F. Križnar, »Janko Barlè (1869.–1941.) – Život, rad i uspjesi. Uz 150.
godišnjicu rođenja,« Sv. Cecilija 84, št. 3–4 (2019): 12–14).
V Ljubljanskem zvonu 21, št. 2 (1901): 141 jo je pospremil in recenziral dr. Gojmir
Krek. Njegove besede so bile za (mladega) skladatelja – J. Ipavec je imel komaj 28
let – več kot spodbudne. Četudi je našel in zapisal marsikatero napako, slabost, je
vendarle njegova (do)končna ocena (str. 142):
»Harmonizacija je moderna, vendar pravilna (izvzemši par predrznih odprtih
kvint in oktav). Tupatam se nahajajo celo rafinirano izmišljene harmonične finese.
Svarili bi Ipavca pred zastarelimi sekvencami v sekundi, kako se na primer ponav-
ljajo večkrat v predigri. Skladatelj in založnik sta lahko zadovoljna s tem delom,
zlasti če občinstvo celo pokupi to okusno opremljeno skladbo, česar pri nas ni na-
vajeno. – Torej le krepko naprej na tej poti, gospod Ipavic! Če ne bo mogla ali ne ho-
tela za Vami iti dolgočasna črna vojska stare šole, pustite jo na strani, pokažite se
junaka; mi mladi Vam pridemo na pomoč, kadar nas pokličete.«
22 Italijanska ljudska komedija, nastala v sredini 16. stoletja, improvizacijska kome-
dija z značilnimi osebami in začrtanim potekom dogajanja, vendar improvizirani-
mi dialogi, s smešnicami in z mimičnimi šalami. Imela je velik vpliv na razvoj fran-
coske, nemške in angleške veseloigre.
23 Gledališka igra z gibi in mimiko brez besed.
24
Na Slovenskem so te pesmi, zaradi nemških besedil in ker dolgo niso bile
objavljene, širšemu glasbenemu občinstvu ostale skoraj neznane; dasi v
nekaterih primerih sodijo med antologijske strani slovenske vokalne li-
rike in po umetniški vrednosti segajo daleč čez morebitne ozke sloven-
ske okvire.
Možiček in Princesa Vrtoglavka
Z novoromantično baletno pantomimo, enodejanko Možiček pa je nedvo-
umno uspel. Ta skladba, ki jo je ustvaril leta 1900 (v tisku je izšla leto
dni kasneje, leta 1901, z naslovom Možiček, nemška izdaja pa je imela
podnaslov Pierrots Geburtstag/Pierrotov rojstni dan; Ljubljana: Lavoslav
Schwentner21). V času študija medicine v Gradcu je prvo slovensko delo,
pisano v koreografski namen, prvi slovenski balet in predstavlja začetek
slovenske baletne glasbe. Konec koncev prav Možiček že na ustvarjalnem
začetku predstavlja največji skladateljev uspeh. Njegovo dejanje, zgrajeno
z liki commedie dell'arte,22 je umetniško šibko, toda avtor ga je odel v svežo
in barvito glasbo. Njen izraz obsega široko lestvico razpoloženj, od než-
ne lirike do groteskne dramatičnosti. Baletno pantomimo23 so svojčas ve-
liko uprizarjali na ljubiteljskih in poklicnih odrih tudi zunaj Slovenije: v
dila svetovno kariero – Dunaj (1903–26), Milano, München (1908–10), New York
(1910–11) –, tudi z vlogami v Wagnerjevih operah.
21 Mdr. je H. Weidt z nemškim naslovom v Celju komponiral v ciklusu šestih
klavirskih skladb Die Bergkraxler von Cilli/Plezalec iz Celja, op. 144 (1888), posv. C.
Adolfu Lutzu (F. Križnar, »Janko Barlè (1869.–1941.) – Život, rad i uspjesi. Uz 150.
godišnjicu rođenja,« Sv. Cecilija 84, št. 3–4 (2019): 12–14).
V Ljubljanskem zvonu 21, št. 2 (1901): 141 jo je pospremil in recenziral dr. Gojmir
Krek. Njegove besede so bile za (mladega) skladatelja – J. Ipavec je imel komaj 28
let – več kot spodbudne. Četudi je našel in zapisal marsikatero napako, slabost, je
vendarle njegova (do)končna ocena (str. 142):
»Harmonizacija je moderna, vendar pravilna (izvzemši par predrznih odprtih
kvint in oktav). Tupatam se nahajajo celo rafinirano izmišljene harmonične finese.
Svarili bi Ipavca pred zastarelimi sekvencami v sekundi, kako se na primer ponav-
ljajo večkrat v predigri. Skladatelj in založnik sta lahko zadovoljna s tem delom,
zlasti če občinstvo celo pokupi to okusno opremljeno skladbo, česar pri nas ni na-
vajeno. – Torej le krepko naprej na tej poti, gospod Ipavic! Če ne bo mogla ali ne ho-
tela za Vami iti dolgočasna črna vojska stare šole, pustite jo na strani, pokažite se
junaka; mi mladi Vam pridemo na pomoč, kadar nas pokličete.«
22 Italijanska ljudska komedija, nastala v sredini 16. stoletja, improvizacijska kome-
dija z značilnimi osebami in začrtanim potekom dogajanja, vendar improvizirani-
mi dialogi, s smešnicami in z mimičnimi šalami. Imela je velik vpliv na razvoj fran-
coske, nemške in angleške veseloigre.
23 Gledališka igra z gibi in mimiko brez besed.
24
