Page 25 - Križnar, Franc, in Igor Grdina, ur. 2023. Josip Ipavec in njegov svet. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 25
Evropski, slovenski in celjsko-šentjurski okviri izza življenja Josipa Ipavca (1873–1921)
Gradcu, Olomucu, Trstu, Celju, Mariboru, Ljubljani in drugod. Slovensko
deželno gledališče v Ljubljani takrat, na začetku 20. stoletja, še ni imelo
baletnega ansambla. Zgodba o Pierrotu in Kolombini je zaokrožena znot-
raj italijanske tradicije, ki je od konca 19. stoletja navdihovala številne
skladatelje opernih del in baletne glasbe.24 Prav tako je Josip poznal ba-
lete P. I. Čajkovskega in dela svojih vzornikov prirejal za manjše orkestr-
ske zasedbe. Tako je Ipavčev Možiček nastal kot reminiscenca renesančne-
ga časa pred večino drugih in podobnih ter mnogo slavnejših del, kot pa
je le-ta.25 Premiero je Možiček doživel leta 1901 v Gradcu v gostilni Zum
wilden Mann/Pri divjem možu, priljubljenem shajališču slovenskega aka-
demskega tehniškega društva Triglav, nato pa v našem Novem mestu, in
sicer v njihovi Narodni čitalnici, v Ljubljani pa 14. aprila 1901. V tej obli-
ki je bil nato še pred (prvo svetovno) vojno uspešno, večkrat tudi trium-
falno izveden v Gradcu: 13. in 14. marca 1902 v manjši, t. i. salonski26 ali
francoski orkestraciji, ko je prodrl celo v graško operno hišo,27 pa še 16. ja-
nuarja in 7. maja 1904; najprvo od teh v okviru Deutsche Kunstfreunde/
Nemškega društva prijateljev umetnosti, tudi v Mestnem gledališču, in 17.
januarja 1904 v trgovski hiši Kazini državnih uradnikov/Kaufmannhaus.
Nedokazano naj bi bil Možiček (1904–05) izveden na Dunaju (?), v Gradcu
pa ga je Josip mdr. 1906 tudi sam dirigiral in 12.–13. maja 1906 še v
24 Od R. Leoncavalla, P. Mascagnija, A. Schönberga, F. Busonija do I. Stravinskega, in
sicer kot protiutež Wagnerjevi mitološki poetiki.
25 Morda po vzgibu klavirske suite Carneval migon kozmopolitskega skladatelja, pia-
nista in dirigenta ruskega porekla Eduarda Schütta (1853–1933) z liki francoskega
teatra dell’ arte, ki se je mdr. našla v družinski notni zapuščini Ipavca.
26 Ena od oblik, vrst zabavnoglasbenih ansamblov z zelo raznovrstnimi zasedbami
za izvedbo všečne glasbe in pretežno namenjena višjim slojem. Njeno središče so
bili v 19. stoletju saloni v Parizu, Londonu in na Dunaju. Koncem 19. stoletja (po
letu 1870) pa je doživela komercializacijo in trivializacijo, tj. plehkost ali/in niz-
kotnost.
Ipavčeva orkestracija Možička ima v zasedbi francoskega ali salonskega orkestra
naslednje inštrumente: 1. in 2. violina, viola, violončelo, kontrabas (= godalni
kvintet), klavir, harmonij in tolkala (v GZ NUK in inf. Henrik Neubauer).
27 Nova gledališka palača v štajerski metropoli se je ponašala s kar 2.000 sedeži. Do-
brodelni prireditvi graških aristokratov pod pokroviteljstvom člana gosposke
zbornice grofa Kottulinskega in cesarskega namestnika Claryjam, ki je bil malo
prej tudi predsednik dunajske vlade, sta odlično promovirali prvi slovenski balet.
Grofica Kielmansegg, katere soprog je bil nekaj let nazaj prav tako šef Franc Jože-
fove vlade, se je potem trudila, da bi Možička videli in slišali tudi na Dunaju, vendar
je bila – predvsem zaradi posledic čudaškega sabljaškega dvoboja s kneginjo Pauli-
ne Metternich – za tak podvig premalo vplivna.
25
Gradcu, Olomucu, Trstu, Celju, Mariboru, Ljubljani in drugod. Slovensko
deželno gledališče v Ljubljani takrat, na začetku 20. stoletja, še ni imelo
baletnega ansambla. Zgodba o Pierrotu in Kolombini je zaokrožena znot-
raj italijanske tradicije, ki je od konca 19. stoletja navdihovala številne
skladatelje opernih del in baletne glasbe.24 Prav tako je Josip poznal ba-
lete P. I. Čajkovskega in dela svojih vzornikov prirejal za manjše orkestr-
ske zasedbe. Tako je Ipavčev Možiček nastal kot reminiscenca renesančne-
ga časa pred večino drugih in podobnih ter mnogo slavnejših del, kot pa
je le-ta.25 Premiero je Možiček doživel leta 1901 v Gradcu v gostilni Zum
wilden Mann/Pri divjem možu, priljubljenem shajališču slovenskega aka-
demskega tehniškega društva Triglav, nato pa v našem Novem mestu, in
sicer v njihovi Narodni čitalnici, v Ljubljani pa 14. aprila 1901. V tej obli-
ki je bil nato še pred (prvo svetovno) vojno uspešno, večkrat tudi trium-
falno izveden v Gradcu: 13. in 14. marca 1902 v manjši, t. i. salonski26 ali
francoski orkestraciji, ko je prodrl celo v graško operno hišo,27 pa še 16. ja-
nuarja in 7. maja 1904; najprvo od teh v okviru Deutsche Kunstfreunde/
Nemškega društva prijateljev umetnosti, tudi v Mestnem gledališču, in 17.
januarja 1904 v trgovski hiši Kazini državnih uradnikov/Kaufmannhaus.
Nedokazano naj bi bil Možiček (1904–05) izveden na Dunaju (?), v Gradcu
pa ga je Josip mdr. 1906 tudi sam dirigiral in 12.–13. maja 1906 še v
24 Od R. Leoncavalla, P. Mascagnija, A. Schönberga, F. Busonija do I. Stravinskega, in
sicer kot protiutež Wagnerjevi mitološki poetiki.
25 Morda po vzgibu klavirske suite Carneval migon kozmopolitskega skladatelja, pia-
nista in dirigenta ruskega porekla Eduarda Schütta (1853–1933) z liki francoskega
teatra dell’ arte, ki se je mdr. našla v družinski notni zapuščini Ipavca.
26 Ena od oblik, vrst zabavnoglasbenih ansamblov z zelo raznovrstnimi zasedbami
za izvedbo všečne glasbe in pretežno namenjena višjim slojem. Njeno središče so
bili v 19. stoletju saloni v Parizu, Londonu in na Dunaju. Koncem 19. stoletja (po
letu 1870) pa je doživela komercializacijo in trivializacijo, tj. plehkost ali/in niz-
kotnost.
Ipavčeva orkestracija Možička ima v zasedbi francoskega ali salonskega orkestra
naslednje inštrumente: 1. in 2. violina, viola, violončelo, kontrabas (= godalni
kvintet), klavir, harmonij in tolkala (v GZ NUK in inf. Henrik Neubauer).
27 Nova gledališka palača v štajerski metropoli se je ponašala s kar 2.000 sedeži. Do-
brodelni prireditvi graških aristokratov pod pokroviteljstvom člana gosposke
zbornice grofa Kottulinskega in cesarskega namestnika Claryjam, ki je bil malo
prej tudi predsednik dunajske vlade, sta odlično promovirali prvi slovenski balet.
Grofica Kielmansegg, katere soprog je bil nekaj let nazaj prav tako šef Franc Jože-
fove vlade, se je potem trudila, da bi Možička videli in slišali tudi na Dunaju, vendar
je bila – predvsem zaradi posledic čudaškega sabljaškega dvoboja s kneginjo Pauli-
ne Metternich – za tak podvig premalo vplivna.
25
