Page 114 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 114
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)
Avtor pričujočega besedila kot privrženec rock glasbe si je v drugem le-
tniku gimnazije tako, denimo, omislil, da bi želel imeti tudi usnjeno jakno
z ustreznimi dodatki. Ker v takratni socialistični Jugoslaviji skorajda ni bi-
lo na voljo tovrstnih artiklov (ali pa so bili dragi), je usnjeno jakno kupil na
bolšjem trgu, ki se je ob nedeljskih dopoldnevih odvijal na ljubljanski tržni-
ci. Ker je bila jakna brez ustreznih »identitetnih dodatkov«, mu je sošolka,
katere oče je imel čevljarsko dejavnost, priskrbela kovinske zatiče (t. i. ne-
te), ki jih je avtor nato lastnoročno pritrdil in jakno približal želeni podobi.
Čez nekaj mesecev, ko se je izkazalo, da ne gre zgolj za trenutni navdih, je
avtorju besedila uspelo prepričati starše, da smo »originalno« črno usnje-
no jakno (angl. Kiodo jacket) kupili v takrat mnogo bolje založeni Italiji, v
nekakšni »motoristično-rockerski« trgovini v mestu Gonars.
Avtor pričujočega besedila se spominja, da so posamezniki tudi pri oskr-
bovanju z drugimi oblačilnimi artikli bolj ali manj uspešno iskali alternativ-
ne poti. Tako so si nekateri, denimo, priskrbeli ustrezne črne visoke usnje-
ne čevlje kar na t. i. »vojaškem odpadu«, v svojevrstnem skladišču odsluže-
ne vojaške opreme jl a.⁵⁵
Obstajale so torej različne, bolj ali manj angažirane poti lastnega pozi-
cioniranja in utemeljevanja za pripadnika določene skupine. Razmejeva-
nja stilskih skupin so bila trdnejša. Jasneje diferencirane oblačilne prakse
so imele posledično tudi navidezno močnejšo identitetno sporočilo oz. so
jasneje izražale identitetno samoumeščanje posameznika. Ponovimo: tr-
dnejše sidranje in jasneje razmejene stilske skupine ne pomenijo avtoma-
tično »pristnejše« ali »avtentičnejše« identitete.
V zvezi z oblačilnimi strategijami je gledano z daljše časovne perspektive
prihajalo tudi do redefiniranja podob moškosti ali ženskosti. Zlasti moški
stil oblačenja kot domnevno »neoznačen«, torej ustaljen in obtežen s po-
dobami moške »funkcionalnosti«, se je v dobi subkultur spreminjal. Hkrati
se je proces postopnega rušenja simbolnih meja moške in ženske mode s
področja mladinskih subkultur premeščal v sfero mainstream mode. Že v
šestdesetih letih 20. stoletja je v vizualnem smislu prišlo do pomembnejših
sprememb v medijski konstrukciji spolnih identitet; modno telo se počasi
deseksualizira, modernost androgine mode pa je kulminirala v okviru obla-
čilne prakse glam rocka oz. glitter rocka. Subkulturni stil, ki je nastal med
pripadniki britanske glasbene scene (David Bowie, Marc Bolan, Roxy Mu-
sic) v zgodnjih sedemdesetih letih, je izzival ustaljene manifestacije spol-
⁵⁵ Jugoslovanska ljudska armada. Avtor pričujočega besedila je nekoč – sicer neuspešno – tudi
sam preveril tamkajšnjo ponudbo.
114
Avtor pričujočega besedila kot privrženec rock glasbe si je v drugem le-
tniku gimnazije tako, denimo, omislil, da bi želel imeti tudi usnjeno jakno
z ustreznimi dodatki. Ker v takratni socialistični Jugoslaviji skorajda ni bi-
lo na voljo tovrstnih artiklov (ali pa so bili dragi), je usnjeno jakno kupil na
bolšjem trgu, ki se je ob nedeljskih dopoldnevih odvijal na ljubljanski tržni-
ci. Ker je bila jakna brez ustreznih »identitetnih dodatkov«, mu je sošolka,
katere oče je imel čevljarsko dejavnost, priskrbela kovinske zatiče (t. i. ne-
te), ki jih je avtor nato lastnoročno pritrdil in jakno približal želeni podobi.
Čez nekaj mesecev, ko se je izkazalo, da ne gre zgolj za trenutni navdih, je
avtorju besedila uspelo prepričati starše, da smo »originalno« črno usnje-
no jakno (angl. Kiodo jacket) kupili v takrat mnogo bolje založeni Italiji, v
nekakšni »motoristično-rockerski« trgovini v mestu Gonars.
Avtor pričujočega besedila se spominja, da so posamezniki tudi pri oskr-
bovanju z drugimi oblačilnimi artikli bolj ali manj uspešno iskali alternativ-
ne poti. Tako so si nekateri, denimo, priskrbeli ustrezne črne visoke usnje-
ne čevlje kar na t. i. »vojaškem odpadu«, v svojevrstnem skladišču odsluže-
ne vojaške opreme jl a.⁵⁵
Obstajale so torej različne, bolj ali manj angažirane poti lastnega pozi-
cioniranja in utemeljevanja za pripadnika določene skupine. Razmejeva-
nja stilskih skupin so bila trdnejša. Jasneje diferencirane oblačilne prakse
so imele posledično tudi navidezno močnejšo identitetno sporočilo oz. so
jasneje izražale identitetno samoumeščanje posameznika. Ponovimo: tr-
dnejše sidranje in jasneje razmejene stilske skupine ne pomenijo avtoma-
tično »pristnejše« ali »avtentičnejše« identitete.
V zvezi z oblačilnimi strategijami je gledano z daljše časovne perspektive
prihajalo tudi do redefiniranja podob moškosti ali ženskosti. Zlasti moški
stil oblačenja kot domnevno »neoznačen«, torej ustaljen in obtežen s po-
dobami moške »funkcionalnosti«, se je v dobi subkultur spreminjal. Hkrati
se je proces postopnega rušenja simbolnih meja moške in ženske mode s
področja mladinskih subkultur premeščal v sfero mainstream mode. Že v
šestdesetih letih 20. stoletja je v vizualnem smislu prišlo do pomembnejših
sprememb v medijski konstrukciji spolnih identitet; modno telo se počasi
deseksualizira, modernost androgine mode pa je kulminirala v okviru obla-
čilne prakse glam rocka oz. glitter rocka. Subkulturni stil, ki je nastal med
pripadniki britanske glasbene scene (David Bowie, Marc Bolan, Roxy Mu-
sic) v zgodnjih sedemdesetih letih, je izzival ustaljene manifestacije spol-
⁵⁵ Jugoslovanska ljudska armada. Avtor pričujočega besedila je nekoč – sicer neuspešno – tudi
sam preveril tamkajšnjo ponudbo.
114
