Page 115 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 115
Ko raztrgane hlače niso več raztrgane, ampak modne
nih in seksualnih identitet, hkrati pa v svojih praksah izražal neizpodbitno
moč svoje performativnosti (Jestratijević 2015, 848). Zlasti Bowie je kreiral
spolno dvoumno podobo in bil odgovoren za odpiranje vprašanj seksual-
ne identitete, ki so bila pred tem potlačena ali ignorirana (Hebdige 1979,
60–61). Poskus spolne subverzije je bil očiten, prispeval pa je h konstrukci-
ji ambivalentne in seksualno nedoločljive queer (angl.) identitete, v okviru
tega torej prevpraševanja in problematiziranja binarnosti (spolnih) iden-
titet. V vizualnem smislu so se meje spolnih reprezentacij nadomeščale z
alternativnimi vizualnimi kodi, ki so se zoperstavljali »naravnosti« razre-
dnih in spolnih stereotipov. V tem smislu so glasbene zvezde (David Bo-
wie, Boy George) nosile svetleče kostime, suknjiče, lasulje, nakit in močno
šminko. Tudi jeans, ki so ga nosili v okviru glam/glitter rocka je bil uskla-
jen s celotno subkulturno vizualno identiteto, kar vključuje tudi stilizira-
no komponento (ozek in nizek kroj) uniseks, ki je kot takšna dopolnjevala
predstavo androgine podobe rock glasbenikov.⁵⁶ Oblačilni stil te subkultu-
re je pomenil radikalen napad na ustaljene načine, na kakršne je oblačilo
predstavljalo spol; sfero oblačenja pa je predstavilo zlasti kot področje za-
bave in maškarade. Čeprav je tovrstna queer identiteta predstavljala zlasti
nekakšno ekscentrično scensko identiteto, ki obstaja na robovih družbe,
je kasneje ta brezspolna modna figura prišla v središče pozornosti global-
ne modne industrije (Jestratijević 2015, 848). Uniseks konotacije na ravni
krojev so se med določeno populacijo uveljavile kot rock outlook, kasneje,
nekako po prehodu v 21. stoletje, pa je to prešlo v modni osrednji tok (an-
gl. fashion mainstream).
Ker je bila, denimo, meja med tistimi, ki nosijo raztrgane in (ali) ozke hla-
če⁵⁷ (rockerji in metalci), in tistimi, ki jih ne nosijo, jasna oz. nazorno raz-
vidna, je prihajalo do takojšnjega prepoznavanja in utemeljevanja osebe v
identiteto rockerja. Še več, ker je bila meja jasna, ker je obstajal konvencio-
nalni niz neverbalnih elementov, ki so osebo utemeljevale za rockerja, se je
lahko v rockerja preobrazil načeloma vsakdo, tudi brez »pristne« rockerske
identitete. Zaradi jasne konvencije, »kako biti oblečen, da boš postal roc-
ker«, je obstajalo tudi več preprostih konvencionalnih poti, preko katerih
⁵⁶ Vizualna podoba je, denimo, razvidna tudi v nastopih rock skupine Led Zeppelin (Old Tapes
2018).
⁵⁷ Kavbojke na ravni krojev niso bile tako raznovrstne kot danes, vsekakor (vsaj v takratni
socialistični Jugoslaviji) ni obstajala paleta različnih slim variant kavbojk, navzočnost ela-
stana v kavbojkah (in drugih hlačah) je bila prej izjema kot kaj drugega, zato so morali po-
trošniki sami prirejati kavbojke, npr. tako, da so konvencionalno široke hlačnice ustrezno
zožili z domačo »singerco« (šivalni stroj).
115
nih in seksualnih identitet, hkrati pa v svojih praksah izražal neizpodbitno
moč svoje performativnosti (Jestratijević 2015, 848). Zlasti Bowie je kreiral
spolno dvoumno podobo in bil odgovoren za odpiranje vprašanj seksual-
ne identitete, ki so bila pred tem potlačena ali ignorirana (Hebdige 1979,
60–61). Poskus spolne subverzije je bil očiten, prispeval pa je h konstrukci-
ji ambivalentne in seksualno nedoločljive queer (angl.) identitete, v okviru
tega torej prevpraševanja in problematiziranja binarnosti (spolnih) iden-
titet. V vizualnem smislu so se meje spolnih reprezentacij nadomeščale z
alternativnimi vizualnimi kodi, ki so se zoperstavljali »naravnosti« razre-
dnih in spolnih stereotipov. V tem smislu so glasbene zvezde (David Bo-
wie, Boy George) nosile svetleče kostime, suknjiče, lasulje, nakit in močno
šminko. Tudi jeans, ki so ga nosili v okviru glam/glitter rocka je bil uskla-
jen s celotno subkulturno vizualno identiteto, kar vključuje tudi stilizira-
no komponento (ozek in nizek kroj) uniseks, ki je kot takšna dopolnjevala
predstavo androgine podobe rock glasbenikov.⁵⁶ Oblačilni stil te subkultu-
re je pomenil radikalen napad na ustaljene načine, na kakršne je oblačilo
predstavljalo spol; sfero oblačenja pa je predstavilo zlasti kot področje za-
bave in maškarade. Čeprav je tovrstna queer identiteta predstavljala zlasti
nekakšno ekscentrično scensko identiteto, ki obstaja na robovih družbe,
je kasneje ta brezspolna modna figura prišla v središče pozornosti global-
ne modne industrije (Jestratijević 2015, 848). Uniseks konotacije na ravni
krojev so se med določeno populacijo uveljavile kot rock outlook, kasneje,
nekako po prehodu v 21. stoletje, pa je to prešlo v modni osrednji tok (an-
gl. fashion mainstream).
Ker je bila, denimo, meja med tistimi, ki nosijo raztrgane in (ali) ozke hla-
če⁵⁷ (rockerji in metalci), in tistimi, ki jih ne nosijo, jasna oz. nazorno raz-
vidna, je prihajalo do takojšnjega prepoznavanja in utemeljevanja osebe v
identiteto rockerja. Še več, ker je bila meja jasna, ker je obstajal konvencio-
nalni niz neverbalnih elementov, ki so osebo utemeljevale za rockerja, se je
lahko v rockerja preobrazil načeloma vsakdo, tudi brez »pristne« rockerske
identitete. Zaradi jasne konvencije, »kako biti oblečen, da boš postal roc-
ker«, je obstajalo tudi več preprostih konvencionalnih poti, preko katerih
⁵⁶ Vizualna podoba je, denimo, razvidna tudi v nastopih rock skupine Led Zeppelin (Old Tapes
2018).
⁵⁷ Kavbojke na ravni krojev niso bile tako raznovrstne kot danes, vsekakor (vsaj v takratni
socialistični Jugoslaviji) ni obstajala paleta različnih slim variant kavbojk, navzočnost ela-
stana v kavbojkah (in drugih hlačah) je bila prej izjema kot kaj drugega, zato so morali po-
trošniki sami prirejati kavbojke, npr. tako, da so konvencionalno široke hlačnice ustrezno
zožili z domačo »singerco« (šivalni stroj).
115
