Page 120 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 120
o napravimo kaj z oblekami (in one z nami)
som na račun kapitalizma se posameznik lahko izdatno razreši potrebe in
bremena, da dejansko kar koli stori.⁶¹
Tudi kampanje za ozaveščanje izdatno opozarjajo na družbene neenako-
sti in antagonizme ter naredijo vidno in problematično, kar je bilo zakrito
in zamolčano, a v svojih naporih po mnenju Tereze Kuldove zgrešijo bistvo:
ljudje so načeloma že dobro seznanjeni s problemi hitre mode, potrošni-
štva, ekologije, toda potrošniške prakse se kljub tovrstnim kampanjam le
malenkostno spreminjajo; nevednost zatorej ni ključni problem (Kuldova
2018: 42). Nekatere blagovne znamke tudi propagirajo različne verzije »re-
volucionarne vednosti« in (morda nevedoč) postajajo zlahka poblagovljene
ter posledično nevtralizirane. Potrošniki navkljub samopripisani razsve-
tljenski poziciji niso nujno vselej vsebinsko, eksistencialno, idejno zvezani
s sporočilom, ki krasi njihovo oblačilo. Družbeno kritičnost lahko izvaja-
mo zares in v tem »uživamo« (pasivnost) ali pa tovrstno stališče in z njim
povezan »užitek« preložimo na oblačilo, gibanje, sledenje Greti Thunberg⁶²
na družbenih omrežjih. Bolj ko so blagovne znamke eksplicitne in konven-
cionalne v svoji sporočilnosti, tem večja je lahko tudi stopnja potencial-
ne »razbremenitve« posameznikov od kakršnega koli delovanja. Družbeno
kritično oz. revolucionarno semiotiko (raztrgane hlače, napisi na majicah,
sledenje posamezniku ali skupini na platformi družbenih omrežij) lahko
torej uporabimo tudi za doseganje nasprotnih ciljev: da se izognemo delo-
vanju in ga delegiramo na element (materialne) kulture.
Hannah Arendt kondenzirano ugotavlja (1996, 43), da je »obnašanje na-
domestilo delovanje«.
Blagovna znamka AllRiot, ki prodaja majice s politično obarvanimi spo-
ročili, v svojih programskih izhodiščih na spletni strani naslavlja potrošni-
ke z naslednjim pozivom: Bodi glas, ne odmev.⁶³ Potrošniki naj poiščejo
svoj izviren glas, naj bodo navdihovalci sprememb. Temu pozivu na sple-
tni strani sledi »interpasivni« recept: »Pridobite si politično T-majico, s
katero boste povedali svoj namen in zgodbo«. Znamka predstavlja različ-
ne družbeno-politično uveljavljene slogane (denimo »Black Lives Matter«,
»No Justice No Peace«, »No Nations No Borders«, »The Oceans are Rising«),
⁶¹ Posamezniki lahko ekološko ozaveščenost in angažiranost delegirajo na Facebookov profil
ekološkega gibanja. Pisec besedila je na nedavnem referendumu prejel nalepko z napisom
»Na referendumu sem glasoval proti«. Mar nalepka omogoča, rečeno nekoliko farmacevt-
sko, ekološko ozaveščenost »s podaljšanim rokom delovanja«?
⁶² Greta Tintin Eleonora Ernman Thunberg (rojena 2003) je uveljavljena švedska okoljska ak-
tivistka.
⁶³ V angl. Be a voice, not an echo. (AllRiot b. l.a)
120
som na račun kapitalizma se posameznik lahko izdatno razreši potrebe in
bremena, da dejansko kar koli stori.⁶¹
Tudi kampanje za ozaveščanje izdatno opozarjajo na družbene neenako-
sti in antagonizme ter naredijo vidno in problematično, kar je bilo zakrito
in zamolčano, a v svojih naporih po mnenju Tereze Kuldove zgrešijo bistvo:
ljudje so načeloma že dobro seznanjeni s problemi hitre mode, potrošni-
štva, ekologije, toda potrošniške prakse se kljub tovrstnim kampanjam le
malenkostno spreminjajo; nevednost zatorej ni ključni problem (Kuldova
2018: 42). Nekatere blagovne znamke tudi propagirajo različne verzije »re-
volucionarne vednosti« in (morda nevedoč) postajajo zlahka poblagovljene
ter posledično nevtralizirane. Potrošniki navkljub samopripisani razsve-
tljenski poziciji niso nujno vselej vsebinsko, eksistencialno, idejno zvezani
s sporočilom, ki krasi njihovo oblačilo. Družbeno kritičnost lahko izvaja-
mo zares in v tem »uživamo« (pasivnost) ali pa tovrstno stališče in z njim
povezan »užitek« preložimo na oblačilo, gibanje, sledenje Greti Thunberg⁶²
na družbenih omrežjih. Bolj ko so blagovne znamke eksplicitne in konven-
cionalne v svoji sporočilnosti, tem večja je lahko tudi stopnja potencial-
ne »razbremenitve« posameznikov od kakršnega koli delovanja. Družbeno
kritično oz. revolucionarno semiotiko (raztrgane hlače, napisi na majicah,
sledenje posamezniku ali skupini na platformi družbenih omrežij) lahko
torej uporabimo tudi za doseganje nasprotnih ciljev: da se izognemo delo-
vanju in ga delegiramo na element (materialne) kulture.
Hannah Arendt kondenzirano ugotavlja (1996, 43), da je »obnašanje na-
domestilo delovanje«.
Blagovna znamka AllRiot, ki prodaja majice s politično obarvanimi spo-
ročili, v svojih programskih izhodiščih na spletni strani naslavlja potrošni-
ke z naslednjim pozivom: Bodi glas, ne odmev.⁶³ Potrošniki naj poiščejo
svoj izviren glas, naj bodo navdihovalci sprememb. Temu pozivu na sple-
tni strani sledi »interpasivni« recept: »Pridobite si politično T-majico, s
katero boste povedali svoj namen in zgodbo«. Znamka predstavlja različ-
ne družbeno-politično uveljavljene slogane (denimo »Black Lives Matter«,
»No Justice No Peace«, »No Nations No Borders«, »The Oceans are Rising«),
⁶¹ Posamezniki lahko ekološko ozaveščenost in angažiranost delegirajo na Facebookov profil
ekološkega gibanja. Pisec besedila je na nedavnem referendumu prejel nalepko z napisom
»Na referendumu sem glasoval proti«. Mar nalepka omogoča, rečeno nekoliko farmacevt-
sko, ekološko ozaveščenost »s podaljšanim rokom delovanja«?
⁶² Greta Tintin Eleonora Ernman Thunberg (rojena 2003) je uveljavljena švedska okoljska ak-
tivistka.
⁶³ V angl. Be a voice, not an echo. (AllRiot b. l.a)
120
