Page 131 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 131
o obleke kaj naredijo z nami 3
(in iz nas)
Vlado Kotnik
Oblačenje in preoblačenje
V šovinistično igrivem Pontejevem libretu opere Così fan tutte, ki ga je Mo-
zart uglasbil leta 1789, torej v letu francoske revolucije, in je bil prvič upri-
zorjen januarja 1790 na Dunaju, imamo opravka z bizarno »modno kon-
troverzo«, katere odmeve lahko danes bolj kakor kadarkoli prej znova opa-
žamo in premišljamo. Pred nami se namreč odvije, kdo ve kolikič že, ko-
medija preoblek v vsem svojem neverjetnem transformativnem odrskem
realizmu, s katerim je 18. stoletje na svoj način reševalo problem komuni-
ciranja, to je problem avtorizacije nosilca intersubjektivne komunikacije.
Kdo je nosilec vloge? Lik ali kostum?¹ Še več, pravzaprav imamo dva pro-
blema: na eni strani problem tega, da si je treba medčloveške odnose za-
mišljati izključno skozi obleko, na drugi pa, da si je treba obleko sploh za-
mišljati (v andersonskem smislu), pravzaprav zamišljati njen intersubjekti-
ven komunikacijski učinek na stilizacijo sebstva, še preden si jo nadenemo
in se pokažemo občinstvu. Dva neapeljska mladeniča, Guglielmo in Fer-
rando, podvomita v krepost svojih dveh izvoljenk, Fiordiligi in Dorabelle,
dveh sester iz Ferrare, ki sta se preselili v Neapelj, zato se odločita njune
opevane ženske vrline preveriti s pomočjo »modnega eksperimenta«. Oba
premetena možaka navidezno odpotujeta v vojsko, vrneta pa se preoble-
čena v albanska oficirja, s čimer želita preveriti zvestobo svojih izbrank. S
pomočjo spletične obeh sester, Despine, ki je za plačilo pripravljena sodelo-
vati v njuni spletki, se pod modrim vodstvom starega filozofa Don Alfonsa
lotita zapeljevanja obeh izvoljenk, da bi preverila, ali bosta dami nasedli in
se zatreskali v neznana »Albanca«. A mladi dami sprva ne nasedeta vroče-
mu dvorjenju »tujcev«, saj ju zavrneta. Don Alfonso Guglielmu in Ferrandu
svetuje, da naj zaigrata samomor, s čimer bosta pri dekletih morda dosegla
usmiljenje in potrebno pozornost. Despina se pojavi preoblečena v zdrav-
¹ O zgodovinskem razvoju kostuma, gledališki kostumografiji in dramaturgiji kostuma gl.
deli »Teorijski i praktični aspekti kostimografije« (Bakal 2018) in Dramaturgija kostimografije
(Misailović 1990).
131
(in iz nas)
Vlado Kotnik
Oblačenje in preoblačenje
V šovinistično igrivem Pontejevem libretu opere Così fan tutte, ki ga je Mo-
zart uglasbil leta 1789, torej v letu francoske revolucije, in je bil prvič upri-
zorjen januarja 1790 na Dunaju, imamo opravka z bizarno »modno kon-
troverzo«, katere odmeve lahko danes bolj kakor kadarkoli prej znova opa-
žamo in premišljamo. Pred nami se namreč odvije, kdo ve kolikič že, ko-
medija preoblek v vsem svojem neverjetnem transformativnem odrskem
realizmu, s katerim je 18. stoletje na svoj način reševalo problem komuni-
ciranja, to je problem avtorizacije nosilca intersubjektivne komunikacije.
Kdo je nosilec vloge? Lik ali kostum?¹ Še več, pravzaprav imamo dva pro-
blema: na eni strani problem tega, da si je treba medčloveške odnose za-
mišljati izključno skozi obleko, na drugi pa, da si je treba obleko sploh za-
mišljati (v andersonskem smislu), pravzaprav zamišljati njen intersubjekti-
ven komunikacijski učinek na stilizacijo sebstva, še preden si jo nadenemo
in se pokažemo občinstvu. Dva neapeljska mladeniča, Guglielmo in Fer-
rando, podvomita v krepost svojih dveh izvoljenk, Fiordiligi in Dorabelle,
dveh sester iz Ferrare, ki sta se preselili v Neapelj, zato se odločita njune
opevane ženske vrline preveriti s pomočjo »modnega eksperimenta«. Oba
premetena možaka navidezno odpotujeta v vojsko, vrneta pa se preoble-
čena v albanska oficirja, s čimer želita preveriti zvestobo svojih izbrank. S
pomočjo spletične obeh sester, Despine, ki je za plačilo pripravljena sodelo-
vati v njuni spletki, se pod modrim vodstvom starega filozofa Don Alfonsa
lotita zapeljevanja obeh izvoljenk, da bi preverila, ali bosta dami nasedli in
se zatreskali v neznana »Albanca«. A mladi dami sprva ne nasedeta vroče-
mu dvorjenju »tujcev«, saj ju zavrneta. Don Alfonso Guglielmu in Ferrandu
svetuje, da naj zaigrata samomor, s čimer bosta pri dekletih morda dosegla
usmiljenje in potrebno pozornost. Despina se pojavi preoblečena v zdrav-
¹ O zgodovinskem razvoju kostuma, gledališki kostumografiji in dramaturgiji kostuma gl.
deli »Teorijski i praktični aspekti kostimografije« (Bakal 2018) in Dramaturgija kostimografije
(Misailović 1990).
131
