Page 142 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 142
o obleke kaj naredijo z nami (in iz nas)
Z modo misliti družbo, ne le oblačiti družbe
Naš interes za modo kot obliko komuniciranja je daleč preozek, da bi lahko
upoštevali številne znane in uveljavljene vidike mode. Kajti ko govorimo o
modi, seveda ne gre le za oblačila, saj se pojem lahko nanaša, kakor opo-
zori komunikologinja Breda Luthar (2014, 226), na vse vidike materialne
in simbolne kulture, od pohištva do literature ali načina govorice. Ali ka-
kor pravi francoski zgodovinar Fernand Braudel (1988, 86) v svoji klasični
razpravi o vlogi mode v razvoju kapitalizma: Moda »je tako misel kot oble-
ka, tako domislica kot gizdav gib, povabilo za mizo ali skrbno zapečateno
pismo. Je način govorjenja [. . .].« Moda je interdisciplinarna, multidisci-
plinarna in transdisciplinarna teorija,¹³ barometer zgodovine, sociologi-
je, psihologije, filozofije, ekologije in etike družbe in kulture,¹⁴ materialna
kultura in simbolni sistem,¹⁵ produkcija blaga, dela in kapitala,¹⁶ znak mo-
dernosti, urbanosti in trendovstva,¹⁷ muzejski eksponat,¹⁸ retorika in se-
miotičen sistem,¹⁹ tekstilna industrija, nacionalna ekonomija in globalni
trg,²⁰ sredstvo družbene hierarhije, statusnega in razrednega razlikovanja
¹³ Gl. Cordwell in Schwarz (1979), Horn in Gurel (1981), Craik (1994), Welters in Lillethun
(2007), Barnard (2007), Kawamura (2011), Bruzzi in Church Gibson (2013), Rocamora in
Smelik (2016), Pušnik in Fajt (2014a), Paić in Purgar (2018), Hromadžić (2018, 91–106) ter
Martinis (2018, 107–122).
¹⁴ Gl. Simmel (1904, 130–155; 1905), Flügel (1930), Brenninkmeyer (1963), Polhemus in Proc-
ter (1978), Descamps (1979), Todorović (1980), Lipovetsky (1987), Peacock (1991), Breward
(1995; 1999; 2003), Ashelford (1996), Boucher (1997), Galović (2001), Heyl (2001, 121–142),
Cvitan-Černelić, Bartlett in Vladislavić (2002), Laver (2002); Taylor (2002; 2004), Tierney
(2002), Burman in Turbin (2003), Purdy (2004), Svendsen (2006), Aspelund (2009), Vincent
(2009), Lemire (2010), Vintilă-Ghiţulescu (2011), Kaiser (2012), Simončič (2012), Tseëlon
(2014), Nicklas in Pollen (2015) ter Lennon, Johnson in Rudd (2017).
¹⁵ Gl. Lurie (1983), Braham (1997, 119–175), Rocamora (2002, 349–370), Kawamura (2005),
Küchler in Miller (2005); Weijue (2012, 88–103), Pušnik in Fajt (2014b) ter Rocamora in
Smelik (2016, 7–15).
¹⁶ Gl. Vodopivec (2007; 2010; 2014, 53–67), Entwistle (2016, 269–284) in Sullivan (2016, 28–45).
¹⁷ Gl. Wilson (1985), Lehmann (2000), Vinken (2000), Breward in Gilbert (2006), Evans
(2007), Rocamora (2009), Potvin (2009), Edwards (2011), Uršič (2014, 205–223), Geczy in
Karaminas (2016, 81–96) ter Petican (2019).
¹⁸ Gl. Clark (2008), Riegels Melchior in Svensson (2014), Simončič (2015, 893–913), Žarić (2015,
915–924) ter Vene (2018, 163–180).
¹⁹ Gl. Barthes (1967), Jestratijević (2011) in Jobling (2016, 132–148).
²⁰ Gl. McRobbie (1999), Rabine (2002), Niessen, Leshkowich in Jones (2003), Maynard (2004),
Goodrum (2005), Goodrum, Larner in Molloy (2007, 381–400), Voss, Hiemstra-Kuperus in
van Nederveen Meerkerk (2009), Entwistle (2011), Molloy in Larner (2013), Grcić (2014,
91–107), Lazarević (2014, 25–37) ter Rijavec (2014, 69–88).
142
Z modo misliti družbo, ne le oblačiti družbe
Naš interes za modo kot obliko komuniciranja je daleč preozek, da bi lahko
upoštevali številne znane in uveljavljene vidike mode. Kajti ko govorimo o
modi, seveda ne gre le za oblačila, saj se pojem lahko nanaša, kakor opo-
zori komunikologinja Breda Luthar (2014, 226), na vse vidike materialne
in simbolne kulture, od pohištva do literature ali načina govorice. Ali ka-
kor pravi francoski zgodovinar Fernand Braudel (1988, 86) v svoji klasični
razpravi o vlogi mode v razvoju kapitalizma: Moda »je tako misel kot oble-
ka, tako domislica kot gizdav gib, povabilo za mizo ali skrbno zapečateno
pismo. Je način govorjenja [. . .].« Moda je interdisciplinarna, multidisci-
plinarna in transdisciplinarna teorija,¹³ barometer zgodovine, sociologi-
je, psihologije, filozofije, ekologije in etike družbe in kulture,¹⁴ materialna
kultura in simbolni sistem,¹⁵ produkcija blaga, dela in kapitala,¹⁶ znak mo-
dernosti, urbanosti in trendovstva,¹⁷ muzejski eksponat,¹⁸ retorika in se-
miotičen sistem,¹⁹ tekstilna industrija, nacionalna ekonomija in globalni
trg,²⁰ sredstvo družbene hierarhije, statusnega in razrednega razlikovanja
¹³ Gl. Cordwell in Schwarz (1979), Horn in Gurel (1981), Craik (1994), Welters in Lillethun
(2007), Barnard (2007), Kawamura (2011), Bruzzi in Church Gibson (2013), Rocamora in
Smelik (2016), Pušnik in Fajt (2014a), Paić in Purgar (2018), Hromadžić (2018, 91–106) ter
Martinis (2018, 107–122).
¹⁴ Gl. Simmel (1904, 130–155; 1905), Flügel (1930), Brenninkmeyer (1963), Polhemus in Proc-
ter (1978), Descamps (1979), Todorović (1980), Lipovetsky (1987), Peacock (1991), Breward
(1995; 1999; 2003), Ashelford (1996), Boucher (1997), Galović (2001), Heyl (2001, 121–142),
Cvitan-Černelić, Bartlett in Vladislavić (2002), Laver (2002); Taylor (2002; 2004), Tierney
(2002), Burman in Turbin (2003), Purdy (2004), Svendsen (2006), Aspelund (2009), Vincent
(2009), Lemire (2010), Vintilă-Ghiţulescu (2011), Kaiser (2012), Simončič (2012), Tseëlon
(2014), Nicklas in Pollen (2015) ter Lennon, Johnson in Rudd (2017).
¹⁵ Gl. Lurie (1983), Braham (1997, 119–175), Rocamora (2002, 349–370), Kawamura (2005),
Küchler in Miller (2005); Weijue (2012, 88–103), Pušnik in Fajt (2014b) ter Rocamora in
Smelik (2016, 7–15).
¹⁶ Gl. Vodopivec (2007; 2010; 2014, 53–67), Entwistle (2016, 269–284) in Sullivan (2016, 28–45).
¹⁷ Gl. Wilson (1985), Lehmann (2000), Vinken (2000), Breward in Gilbert (2006), Evans
(2007), Rocamora (2009), Potvin (2009), Edwards (2011), Uršič (2014, 205–223), Geczy in
Karaminas (2016, 81–96) ter Petican (2019).
¹⁸ Gl. Clark (2008), Riegels Melchior in Svensson (2014), Simončič (2015, 893–913), Žarić (2015,
915–924) ter Vene (2018, 163–180).
¹⁹ Gl. Barthes (1967), Jestratijević (2011) in Jobling (2016, 132–148).
²⁰ Gl. McRobbie (1999), Rabine (2002), Niessen, Leshkowich in Jones (2003), Maynard (2004),
Goodrum (2005), Goodrum, Larner in Molloy (2007, 381–400), Voss, Hiemstra-Kuperus in
van Nederveen Meerkerk (2009), Entwistle (2011), Molloy in Larner (2013), Grcić (2014,
91–107), Lazarević (2014, 25–37) ter Rijavec (2014, 69–88).
142
