Page 190 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 190
o obleke kaj naredijo z nami (in iz nas)
za oblast nad telesi. Moda z modnim oblikovanjem vred tudi osvobaja, ne
samo zasužnjuje; ne samo razdvaja, ampak tudi združuje; ne omogoča sa-
mo pogleda nazaj, ampak tudi naprej. Tako kakor je sodobno modno obli-
kovanje hijab pretvorilo v privlačno modno mešanico tradicionalnosti in
modernosti, zaradi česar ta oblačilni kos deluje privlačnejši in sprejemlji-
vejši tudi za nemuslimansko populacijo, je spolno nevtralna moda (angl.
unisex fashion) prispevala k emancipaciji nekonvencionalnih in alternativ-
nih oblačilnih praks, s tem ko jih je preselila v vsakdanje itinerarije, kjer so
bile prej le stežka misljive. Z uniseks modo je marsikakšno transgresivno
telo skupnosti in neskupnosti l gt b q i + dobilo svojo individualno zuna-
njo oz. javno legitimiteto.
Oblačiti se na drugačen način od načinov, ki jih imponirajo modne orto-
doksije, pomeni odkrivati in braniti oblačilno identiteto slehernika pa tudi
zamišljati si svet in biti v svetu na drugačne načine od tistih, ki nam jih
omogočajo ali dovoljujejo modne ortodoksije. Branilci »modne korektno-
sti« na različne načine imponirajo modne ortodoksije, tudi tako, da se po
argumente zatekajo k moralnim sodbam, estetskim imperativom in kolek-
tivističnim advokaturam. Angleški pisatelj George Orwell v romanu 1984
(1949, 68) zapiše, da »ortodoksija pomeni ne misliti – ni treba misliti. Orto-
doksija je nezavedanje«. Modna heterodoksija 21. stoletja potrebuje antič-
ni tip dovzetnosti, dobrohotnosti in naklonjenosti, takšnega, s kakršnim
so stari Grki razumeli gostoljuben odnos do vsega tujega oz. drugačnega.
Naklonjenost do drugačnih modnih preferenc in performanc ne pomeni
odpovedi lastni modni identiteti, ampak je priložnost za plodno primerja-
vo, predvsem pa za vzpostavitev distanc do lastne oblačilne kulture.
K antropologiji lastne družbene kože
Za večji del tega, kako napravimo kaj z oblekami, pa tudi tega, kako obleke
naredijo kaj z nami in iz nas, bi nemara še najbolje veljala naslednja Sar-
trova krilatica: smo tisto, kar naredimo iz tega, kar so drugi hoteli narediti
iz nas.⁶⁵ Če se po očrtani teoretizaciji modne transgresije, ortodoksije in
heterodoksije spodobi, da v zelo jedrnatem obsegu, okleščenem celovitej-
ših informacij, predstavim zgodbo o lastni modni transgresiji, ki pa seveda
ni samo modna, ampak je tudi telesna, spolno identitetna in statusna, po-
tem je to tudi trenutek, ko moram narediti vsaj blag prehod iz prvooseb-
ne akademske množine v deloma osebnoizpovedno ednino. Začetno avto-
⁶⁵ Za antropološko razumevanje prehoda od oblačilne kulture do mode in oblačenja gl. Sch-
neider (1987), Hansen (2004 in 2015), Eicher (2000) ter Luvaas in Eicher (2019).
190
za oblast nad telesi. Moda z modnim oblikovanjem vred tudi osvobaja, ne
samo zasužnjuje; ne samo razdvaja, ampak tudi združuje; ne omogoča sa-
mo pogleda nazaj, ampak tudi naprej. Tako kakor je sodobno modno obli-
kovanje hijab pretvorilo v privlačno modno mešanico tradicionalnosti in
modernosti, zaradi česar ta oblačilni kos deluje privlačnejši in sprejemlji-
vejši tudi za nemuslimansko populacijo, je spolno nevtralna moda (angl.
unisex fashion) prispevala k emancipaciji nekonvencionalnih in alternativ-
nih oblačilnih praks, s tem ko jih je preselila v vsakdanje itinerarije, kjer so
bile prej le stežka misljive. Z uniseks modo je marsikakšno transgresivno
telo skupnosti in neskupnosti l gt b q i + dobilo svojo individualno zuna-
njo oz. javno legitimiteto.
Oblačiti se na drugačen način od načinov, ki jih imponirajo modne orto-
doksije, pomeni odkrivati in braniti oblačilno identiteto slehernika pa tudi
zamišljati si svet in biti v svetu na drugačne načine od tistih, ki nam jih
omogočajo ali dovoljujejo modne ortodoksije. Branilci »modne korektno-
sti« na različne načine imponirajo modne ortodoksije, tudi tako, da se po
argumente zatekajo k moralnim sodbam, estetskim imperativom in kolek-
tivističnim advokaturam. Angleški pisatelj George Orwell v romanu 1984
(1949, 68) zapiše, da »ortodoksija pomeni ne misliti – ni treba misliti. Orto-
doksija je nezavedanje«. Modna heterodoksija 21. stoletja potrebuje antič-
ni tip dovzetnosti, dobrohotnosti in naklonjenosti, takšnega, s kakršnim
so stari Grki razumeli gostoljuben odnos do vsega tujega oz. drugačnega.
Naklonjenost do drugačnih modnih preferenc in performanc ne pomeni
odpovedi lastni modni identiteti, ampak je priložnost za plodno primerja-
vo, predvsem pa za vzpostavitev distanc do lastne oblačilne kulture.
K antropologiji lastne družbene kože
Za večji del tega, kako napravimo kaj z oblekami, pa tudi tega, kako obleke
naredijo kaj z nami in iz nas, bi nemara še najbolje veljala naslednja Sar-
trova krilatica: smo tisto, kar naredimo iz tega, kar so drugi hoteli narediti
iz nas.⁶⁵ Če se po očrtani teoretizaciji modne transgresije, ortodoksije in
heterodoksije spodobi, da v zelo jedrnatem obsegu, okleščenem celovitej-
ših informacij, predstavim zgodbo o lastni modni transgresiji, ki pa seveda
ni samo modna, ampak je tudi telesna, spolno identitetna in statusna, po-
tem je to tudi trenutek, ko moram narediti vsaj blag prehod iz prvooseb-
ne akademske množine v deloma osebnoizpovedno ednino. Začetno avto-
⁶⁵ Za antropološko razumevanje prehoda od oblačilne kulture do mode in oblačenja gl. Sch-
neider (1987), Hansen (2004 in 2015), Eicher (2000) ter Luvaas in Eicher (2019).
190
