Page 193 - Več kot moda: onkraj oblačilnih, telesnih, spolnih, odnosnih in komunikacijskih ortodokcij.
P. 193
K antropologiji lastne družbene kože
vprašanjem nekega neznanca na obisku: »Kaj si pa ti, fantek ali punč-
ka?«
Predšolček ne zna odgovoriti, nato pa dobi preblisk in izstreli: »Ne
vemo še . . . To bomo pa še videli!«
Predšolček je namreč večkrat slišal svojo mamo, kako je rada v raznih
situacijah izrekla to diplomatsko frazo, ko se ni želela do česa jasno
opredeliti.
Mama se vmeša: »To je pa naš Ladek, naš najmlajši.«
Neznanec začudeno: »Izgleda pa kot punčka!«
Mama pa flegmatično: »Izgleda ja, ampak naš Ladek je lahko vse. Je
kot tavžentroža.«
Ladek besede »tavžentroža« ne razume in misli, da je to nekaj, kar
ima bodice in pika. Osramočen, ker neznancu ni znal odgovoriti na
vprašanje, Ladek zbeži k sosedi, kjer se v veži njene hiše s prstom
znese nad torto, ki jo je soseda pravkar finalno zglazirano postavila
na mizo, tik preden jo odnese na ohcet.
Lekcija: Biti tavžentroža je lepo samo na rastiščih, ki so naklonjena
tavžentrožam!
Začetek šolanja je travmatičen, saj je prvošolec povsem nesocializiran za
mirno sedenje v klopi in učenje. Dotlej je namreč poznal le vsakodnevno
večurno vahtanje krav na paši in vandranje po bližnjih obronkih.
Po tednu dni obiskovanja prvega razreda je mama že poklicana v šolo,
kjer ji učiteljica pove: »Vaš se obnaša kot punčka, govori kot punčka
in samo s punčkami bi se igral. Kaj boste storili?«
In odziv mame: »Kaj se ne bi igral, če pa doma nima tako lepih igrač.
Če je pa tako, potem ga vzamem ven iz šole pa naj se doma še eno leto
igra.«
Tako prvošolček po enem tednu preneha biti prvošolček, doma pa
nadaljuje z izdelovanjem lutkic iz ličkovine ter tortic in možicljev iz
krtin.
Kasneje se je mama večkrat spominjala: »Malo zamalo se mi je zdelo,
da to izpostavlja in sprašuje, kaj bom storila . . . Kaj pa naj bi storila?
Izpisala sem te iz šole, če te ni bila navajena. Pri sebi pa sem si mislila:
čez eno leto se te bo ja že navadila.«
Lekcija: Včasih kmečka pamet zlahka vidi, česar učena pamet ne sme!
193
vprašanjem nekega neznanca na obisku: »Kaj si pa ti, fantek ali punč-
ka?«
Predšolček ne zna odgovoriti, nato pa dobi preblisk in izstreli: »Ne
vemo še . . . To bomo pa še videli!«
Predšolček je namreč večkrat slišal svojo mamo, kako je rada v raznih
situacijah izrekla to diplomatsko frazo, ko se ni želela do česa jasno
opredeliti.
Mama se vmeša: »To je pa naš Ladek, naš najmlajši.«
Neznanec začudeno: »Izgleda pa kot punčka!«
Mama pa flegmatično: »Izgleda ja, ampak naš Ladek je lahko vse. Je
kot tavžentroža.«
Ladek besede »tavžentroža« ne razume in misli, da je to nekaj, kar
ima bodice in pika. Osramočen, ker neznancu ni znal odgovoriti na
vprašanje, Ladek zbeži k sosedi, kjer se v veži njene hiše s prstom
znese nad torto, ki jo je soseda pravkar finalno zglazirano postavila
na mizo, tik preden jo odnese na ohcet.
Lekcija: Biti tavžentroža je lepo samo na rastiščih, ki so naklonjena
tavžentrožam!
Začetek šolanja je travmatičen, saj je prvošolec povsem nesocializiran za
mirno sedenje v klopi in učenje. Dotlej je namreč poznal le vsakodnevno
večurno vahtanje krav na paši in vandranje po bližnjih obronkih.
Po tednu dni obiskovanja prvega razreda je mama že poklicana v šolo,
kjer ji učiteljica pove: »Vaš se obnaša kot punčka, govori kot punčka
in samo s punčkami bi se igral. Kaj boste storili?«
In odziv mame: »Kaj se ne bi igral, če pa doma nima tako lepih igrač.
Če je pa tako, potem ga vzamem ven iz šole pa naj se doma še eno leto
igra.«
Tako prvošolček po enem tednu preneha biti prvošolček, doma pa
nadaljuje z izdelovanjem lutkic iz ličkovine ter tortic in možicljev iz
krtin.
Kasneje se je mama večkrat spominjala: »Malo zamalo se mi je zdelo,
da to izpostavlja in sprašuje, kaj bom storila . . . Kaj pa naj bi storila?
Izpisala sem te iz šole, če te ni bila navajena. Pri sebi pa sem si mislila:
čez eno leto se te bo ja že navadila.«
Lekcija: Včasih kmečka pamet zlahka vidi, česar učena pamet ne sme!
193
