Page 23 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 23
Izzivi marketinga muzejev v času epidemije
Muzeji danes različno gledajo na čas in svojo vlogo po epidemiji. Eni
so zagovorniki »vračanja v normalo«, k fizičnim obiskom in ogledom, pri
čemer bo njihova spletna angažiranost ostala le ena izmed komunikacij-
skih aktivnosti muzeja. Spet drugi vidijo že v bližnji prihodnosti popol-
noma spremenjeno realnost, v kateri bodo digitalnemu okolju posvečali
veliko več pozornosti kot pred epidemijo. Menijo, da postavitev virtualne
razstave potencialnega obiskovalca ne bo »zadovoljila« v takšnem smislu,
da bi se odpovedal pravemu obisku, ampak ga bo še bolj motivirala k fi-
zičnemu obisku muzeja. Muzej bo s to dopolnjeno ponudbo lahko postal
prostor bolj angažiranega in medosebno bogatejšega srečevanja obisko-
valcev ter muzealcev.
Izjemno dobro se zavedajo svoje vloge v smislu javnega prostora za
druženje in dialog, predvsem pa kot pomemben element povezovanja in
identitete širše lokalne skupnosti. To izkazujejo s sodelovanjem s števil-
nimi drugimi akterji v prostoru, z organizacijo javnih dogodkov, skozi
projekte z univerzami in inštituti, s prostovoljstvom, z angažiranjem lo-
kalnih prebivalcev v soustvarjanje zbirk in razstav, s podpiranjem lokal-
nega dizajna in dobaviteljev, približevanjem socialno in finančno šibkej-
šim, predvsem pa s svojo izjemno naravnanostjo na otroke, šolske kuri-
kulume ter s tem pomočjo pri vzgoji in formiranju oziroma krepljenju
identitete kraja(nov).
V času epidemije in neposredno po njej so imeli muzeji priložnost tako
rekoč laboratorijsko opazovati pristope ter odnos obiskovalcev in drugih
javnosti (zlasti lokalne skupnosti) do muzeja. Tega sicer niso počeli razi-
skovalno sistematično, so pa skozi intervjuje izpostavili nekatere vedenj-
ske vzorce, ki kažejo na posebej pomembno vlogo muzeja v naši skup-
nosti.
Muzej kot institucija (domače) preteklosti, stabilnosti in znanja je po-
sameznikom predstavljal vir učne ter strokovne podpore, vir zabave in
čustvene opore ter skoraj personificiranega »partnerja v težkih časih«. Po
»količini« teh vedenjskih vzorcev so izpostavili sklop iskanja strokovne in
učne podpore, zlasti šol oziroma učiteljev. Med to, kar so opisali kot gan-
ljivo, pa so sodili stiki podpore in spodbudnih besed, celo majhnih daril
(npr. »kvačkan Kovid«), ki so dali vedeti, da so odnosi med muzejem in
obiskovalci ter krajani več kot le tržni odnosi kupcev in prodajalcev.
V preglednici 1 so strnjeno in primerjalno prikazani ukrepi muzejev
ob epidemiji na področju marketinga (skozi splet 4c) in nekaterih stra-
teških vidikov delovanja (strateška usmeritev, socialna vloga muzeja, novi
motivi za obisk muzeja).
23
Muzeji danes različno gledajo na čas in svojo vlogo po epidemiji. Eni
so zagovorniki »vračanja v normalo«, k fizičnim obiskom in ogledom, pri
čemer bo njihova spletna angažiranost ostala le ena izmed komunikacij-
skih aktivnosti muzeja. Spet drugi vidijo že v bližnji prihodnosti popol-
noma spremenjeno realnost, v kateri bodo digitalnemu okolju posvečali
veliko več pozornosti kot pred epidemijo. Menijo, da postavitev virtualne
razstave potencialnega obiskovalca ne bo »zadovoljila« v takšnem smislu,
da bi se odpovedal pravemu obisku, ampak ga bo še bolj motivirala k fi-
zičnemu obisku muzeja. Muzej bo s to dopolnjeno ponudbo lahko postal
prostor bolj angažiranega in medosebno bogatejšega srečevanja obisko-
valcev ter muzealcev.
Izjemno dobro se zavedajo svoje vloge v smislu javnega prostora za
druženje in dialog, predvsem pa kot pomemben element povezovanja in
identitete širše lokalne skupnosti. To izkazujejo s sodelovanjem s števil-
nimi drugimi akterji v prostoru, z organizacijo javnih dogodkov, skozi
projekte z univerzami in inštituti, s prostovoljstvom, z angažiranjem lo-
kalnih prebivalcev v soustvarjanje zbirk in razstav, s podpiranjem lokal-
nega dizajna in dobaviteljev, približevanjem socialno in finančno šibkej-
šim, predvsem pa s svojo izjemno naravnanostjo na otroke, šolske kuri-
kulume ter s tem pomočjo pri vzgoji in formiranju oziroma krepljenju
identitete kraja(nov).
V času epidemije in neposredno po njej so imeli muzeji priložnost tako
rekoč laboratorijsko opazovati pristope ter odnos obiskovalcev in drugih
javnosti (zlasti lokalne skupnosti) do muzeja. Tega sicer niso počeli razi-
skovalno sistematično, so pa skozi intervjuje izpostavili nekatere vedenj-
ske vzorce, ki kažejo na posebej pomembno vlogo muzeja v naši skup-
nosti.
Muzej kot institucija (domače) preteklosti, stabilnosti in znanja je po-
sameznikom predstavljal vir učne ter strokovne podpore, vir zabave in
čustvene opore ter skoraj personificiranega »partnerja v težkih časih«. Po
»količini« teh vedenjskih vzorcev so izpostavili sklop iskanja strokovne in
učne podpore, zlasti šol oziroma učiteljev. Med to, kar so opisali kot gan-
ljivo, pa so sodili stiki podpore in spodbudnih besed, celo majhnih daril
(npr. »kvačkan Kovid«), ki so dali vedeti, da so odnosi med muzejem in
obiskovalci ter krajani več kot le tržni odnosi kupcev in prodajalcev.
V preglednici 1 so strnjeno in primerjalno prikazani ukrepi muzejev
ob epidemiji na področju marketinga (skozi splet 4c) in nekaterih stra-
teških vidikov delovanja (strateška usmeritev, socialna vloga muzeja, novi
motivi za obisk muzeja).
23
