Page 75 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 75
Repozicioniranje nastanitvenih obratov skozi digitalne rešitve
• težnja po spletni povezavi med potovanjem oziroma bivanjem na
destinaciji, oblikovanje izkušenj in iskanje ažurnih informacij,
• plačevanje storitev.
Uporaba družbenih omrežij za potovanja v tujino je za milenijce po-
membna (VisitScotland, 2017), do podobnih ugotovitev so prišli tudi pri
ameriških (Barnes in Lescault, 2011), avstrijskih (Zehrer in Grabmüller,
2012) in hrvaških študentih (Nemec Rudež in Vodeb, 2015). S pomenom
digitalnih rešitev za generacijo milenijcev se ukvarjajo tudi novejše razi-
skave raziskovalcev, kot so Pencarelli idr. (2020), Slađana Starčević in Sne-
žana Konjikušić (2018), Veiga idr. (2017), Richards in Julie Wilson (2004).
Predvidevamo, da potrebe in pričakovane koristi generacije Z nareku-
jejo spremembe globalnega turizma skozi razvijanje digitalne spretnosti
in neprekinjeno digitalno povezanost še močneje, kot jih zahteva gene-
racija milenijcev, kot ugotavljajo Veiga idr. (2017). Irene Kamenidou idr.
(2021) ugotavljajo, da potovanja za generacijo Z vključujejo socializacijo,
beg iz vsakdanjika in izkušnje, ki jih lahko delijo s sovrstniki, pri potova-
nju z družino pa sta za predstavnike te generacije pomembni tudi fizična
aktivnost in zabava. Med načini rezerviranja potovanj generacije Z pre-
vladuje uporaba spletnih posrednikov, v Evropi pa je močno prisotna tudi
uporaba neposrednih spletnih rezervacij, predvsem zavoljo nizkocenov-
nih letalskih prevoznikov, ki prevoze tržijo neposredno na spletu (Euro-
pean Travel Commission, 2021). Setiawan idr. (2018) ugotavljajo, da pred-
stavniki te generacije za iskanje informacij in rezervacije raje uporabljajo
spletne kot konvencionalne turistične agencije, pomembno pa je tudi, ali
je posamezna lokacija zanimiva za objavo na Instagramu, saj večina nji-
hovih aktivnosti zajema dokumentiranje slik in videov ter njihovo objavo
na družbenih omrežjih. Objave na Instagramu pa pri generaciji Z spro-
žajo tudi impulzivne (nenadne) nakupe (Djafarova in Bowes, 2020).
Robinson in Heike A. Schänzel (2019) izpostavljata, da je akademskih
raziskav na temo generacije Z v navezavi na turizem še vedno zelo malo
(Thomas, 2011; Pandit, 2015; Combi, 2015; Olsson idr., 2020; European
Travel Commission, 2021). Raziskava Serap Ozdemir-Guzel in Yonce Ni-
lay Bas (2021) raziskuje vpliv pametnih naprav in aplikacij na potovalne
izkušnje generacije Z. Zanjo velja, da se ji mora prilagoditi ne samo tr-
ženje, ampak mora biti prožnejši in prilagodljivejši tudi celoten proces
zagotavljanja storitev (Francis in Hoefel, 2018). Medtem ko se tržniki tru-
dijo na različne nove načine doseči generacijo milenijcev, jim še večje iz-
zive prinaša generacija Z, kjer so tradicionalni načini komuniciranja ne-
75
• težnja po spletni povezavi med potovanjem oziroma bivanjem na
destinaciji, oblikovanje izkušenj in iskanje ažurnih informacij,
• plačevanje storitev.
Uporaba družbenih omrežij za potovanja v tujino je za milenijce po-
membna (VisitScotland, 2017), do podobnih ugotovitev so prišli tudi pri
ameriških (Barnes in Lescault, 2011), avstrijskih (Zehrer in Grabmüller,
2012) in hrvaških študentih (Nemec Rudež in Vodeb, 2015). S pomenom
digitalnih rešitev za generacijo milenijcev se ukvarjajo tudi novejše razi-
skave raziskovalcev, kot so Pencarelli idr. (2020), Slađana Starčević in Sne-
žana Konjikušić (2018), Veiga idr. (2017), Richards in Julie Wilson (2004).
Predvidevamo, da potrebe in pričakovane koristi generacije Z nareku-
jejo spremembe globalnega turizma skozi razvijanje digitalne spretnosti
in neprekinjeno digitalno povezanost še močneje, kot jih zahteva gene-
racija milenijcev, kot ugotavljajo Veiga idr. (2017). Irene Kamenidou idr.
(2021) ugotavljajo, da potovanja za generacijo Z vključujejo socializacijo,
beg iz vsakdanjika in izkušnje, ki jih lahko delijo s sovrstniki, pri potova-
nju z družino pa sta za predstavnike te generacije pomembni tudi fizična
aktivnost in zabava. Med načini rezerviranja potovanj generacije Z pre-
vladuje uporaba spletnih posrednikov, v Evropi pa je močno prisotna tudi
uporaba neposrednih spletnih rezervacij, predvsem zavoljo nizkocenov-
nih letalskih prevoznikov, ki prevoze tržijo neposredno na spletu (Euro-
pean Travel Commission, 2021). Setiawan idr. (2018) ugotavljajo, da pred-
stavniki te generacije za iskanje informacij in rezervacije raje uporabljajo
spletne kot konvencionalne turistične agencije, pomembno pa je tudi, ali
je posamezna lokacija zanimiva za objavo na Instagramu, saj večina nji-
hovih aktivnosti zajema dokumentiranje slik in videov ter njihovo objavo
na družbenih omrežjih. Objave na Instagramu pa pri generaciji Z spro-
žajo tudi impulzivne (nenadne) nakupe (Djafarova in Bowes, 2020).
Robinson in Heike A. Schänzel (2019) izpostavljata, da je akademskih
raziskav na temo generacije Z v navezavi na turizem še vedno zelo malo
(Thomas, 2011; Pandit, 2015; Combi, 2015; Olsson idr., 2020; European
Travel Commission, 2021). Raziskava Serap Ozdemir-Guzel in Yonce Ni-
lay Bas (2021) raziskuje vpliv pametnih naprav in aplikacij na potovalne
izkušnje generacije Z. Zanjo velja, da se ji mora prilagoditi ne samo tr-
ženje, ampak mora biti prožnejši in prilagodljivejši tudi celoten proces
zagotavljanja storitev (Francis in Hoefel, 2018). Medtem ko se tržniki tru-
dijo na različne nove načine doseči generacijo milenijcev, jim še večje iz-
zive prinaša generacija Z, kjer so tradicionalni načini komuniciranja ne-
75
