Page 76 - Marketinški pristopi in trendi v turizmu v novi realnosti
P. 76
Helena Nemec Rudež
učinkoviti in ne dosegajo zahtevane pozornosti (Munsch, 2021). V Nem-
čiji naj bi le 10 predstavnikov generacije Z pri rezervacijah turističnih
storitev uporabljalo tudi tradicionalne kanale; to nakazuje potrebo po na-
daljnjem prilagajanju spletnih kanalov mobilnim aplikacijam. Medtem
ko v nastanitveni dejavnosti in pri letalskih prevozih prevladuje uporaba
spletnih kanalov distribucije, pa pri kopenskem prevozu (kot je železni-
ški prevoz) še vedno prevladujejo tradicionalni načini prodaje (Munsch,
2021), kar se bo najbrž v prihodnje z naraščanjem ekonomskega pomena
generacije Z za turizem in spremenjenega načina rezervacij ter nakupa
potovanj v obdobju po epidemiji spremenilo.
Raziskave kažejo, da so se marketinške strategije spremenile že z name-
nom doseganja ciljnega trga milenijcev. Slađana Starčević in Snežana Ko-
njikušić (2018) slednjega izpostavljata kot ciljni trg, ki dobro pozna teh-
nologijo, se močno odziva na ceno, je nepredvidljiv in ne reagira na tradi-
cionalne oblike marketinga, medtem ko so družbena omrežja za njegove
predstavnike pomembna za odločanja o potovanjih. Generacije, ki pro-
aktivno in kreativno načrtujejo svoja potovanja s pomočjo digitalnih re-
šitev, bodo za turistično povpraševanje postajale vse pomembnejše, zato
morajo ponudniki poznati njihove interese in življenjski slog (Pencarelli
idr., 2020). Vendar med mladimi generacijami v smislu motivov za poto-
vanja obstajajo velike razlike med posameznimi regijami, kar kaže na to,
da nimamo opravka s homogeno globalno generacijo, ki bi imele enake
želje in vedenje (Richards in Morrill, 2020). Digitalna tehnologija tako ni
poenotila vedenja ne generacije milenijcev ne generacije Z, čeprav njuni
predstavniki uporabljajo digitalno tehnologijo, ki se razvija in uporablja
globalno. Kljub pomanjkanju raziskav so nekatere ankete v času epide-
mije pokazale veliko željo generacije Z po potovanjih (Adventure Travel
Trade Association, 2020). V kontekstu nastanitvenih obratov to zahteva
njihovo repozicioniranje v smeri digitalnih rešitev, prilagojenih genera-
ciji Z.
Skozi repozicioniranje nastanitvenih obratov za potrebe prilagajanja
ciljnemu trgu generacije Z nastajajo spremembe skozi celoten storitveni
trženjski splet, ki obsega sedem elementov (proizvod, ceno, tržne poti,
promocijo, ljudi, postopke dela in fizično oprijemljivost). Proizvod kot
element trženjskega spleta se prilagaja skozi brezstično izvajanje storitev
in predstavlja konkurenčno prednost glede na zahteve ter okolje, v ka-
terem je odrasla generacija Z. Naslednji element, cena, se z digitalnimi
rešitvami lahko dobro prilagaja spremembam povpraševanja v novi real-
nosti; prilagajanje terminov za rezervacije v povezavi s cenovno politiko,
76
učinkoviti in ne dosegajo zahtevane pozornosti (Munsch, 2021). V Nem-
čiji naj bi le 10 predstavnikov generacije Z pri rezervacijah turističnih
storitev uporabljalo tudi tradicionalne kanale; to nakazuje potrebo po na-
daljnjem prilagajanju spletnih kanalov mobilnim aplikacijam. Medtem
ko v nastanitveni dejavnosti in pri letalskih prevozih prevladuje uporaba
spletnih kanalov distribucije, pa pri kopenskem prevozu (kot je železni-
ški prevoz) še vedno prevladujejo tradicionalni načini prodaje (Munsch,
2021), kar se bo najbrž v prihodnje z naraščanjem ekonomskega pomena
generacije Z za turizem in spremenjenega načina rezervacij ter nakupa
potovanj v obdobju po epidemiji spremenilo.
Raziskave kažejo, da so se marketinške strategije spremenile že z name-
nom doseganja ciljnega trga milenijcev. Slađana Starčević in Snežana Ko-
njikušić (2018) slednjega izpostavljata kot ciljni trg, ki dobro pozna teh-
nologijo, se močno odziva na ceno, je nepredvidljiv in ne reagira na tradi-
cionalne oblike marketinga, medtem ko so družbena omrežja za njegove
predstavnike pomembna za odločanja o potovanjih. Generacije, ki pro-
aktivno in kreativno načrtujejo svoja potovanja s pomočjo digitalnih re-
šitev, bodo za turistično povpraševanje postajale vse pomembnejše, zato
morajo ponudniki poznati njihove interese in življenjski slog (Pencarelli
idr., 2020). Vendar med mladimi generacijami v smislu motivov za poto-
vanja obstajajo velike razlike med posameznimi regijami, kar kaže na to,
da nimamo opravka s homogeno globalno generacijo, ki bi imele enake
želje in vedenje (Richards in Morrill, 2020). Digitalna tehnologija tako ni
poenotila vedenja ne generacije milenijcev ne generacije Z, čeprav njuni
predstavniki uporabljajo digitalno tehnologijo, ki se razvija in uporablja
globalno. Kljub pomanjkanju raziskav so nekatere ankete v času epide-
mije pokazale veliko željo generacije Z po potovanjih (Adventure Travel
Trade Association, 2020). V kontekstu nastanitvenih obratov to zahteva
njihovo repozicioniranje v smeri digitalnih rešitev, prilagojenih genera-
ciji Z.
Skozi repozicioniranje nastanitvenih obratov za potrebe prilagajanja
ciljnemu trgu generacije Z nastajajo spremembe skozi celoten storitveni
trženjski splet, ki obsega sedem elementov (proizvod, ceno, tržne poti,
promocijo, ljudi, postopke dela in fizično oprijemljivost). Proizvod kot
element trženjskega spleta se prilagaja skozi brezstično izvajanje storitev
in predstavlja konkurenčno prednost glede na zahteve ter okolje, v ka-
terem je odrasla generacija Z. Naslednji element, cena, se z digitalnimi
rešitvami lahko dobro prilagaja spremembam povpraševanja v novi real-
nosti; prilagajanje terminov za rezervacije v povezavi s cenovno politiko,
76
