Page 25 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 25
»Nič več se nista videla na sveti«
njem – tako v dojemanju vzrokov kot dejstev in posledic – ne motimo. Še
več: je zato, da vemo.
Nemajhen paradoks je, da je pri Prešernu najtočnejše sporočilo o vsem
bistvenem docela neokrašeno ugotavljanje. A za pesnika, ki se ne zaveda
zgolj sebe, temveč povsem nereducirano tudi drugačne človeškosti, druga-
čen sklep ni mogoč. Romantika se tu povzpne čez absolutnost lastne indi-
vidualitete. Prešeren preprosto noče demolirati pogleda drugega – tistega,
ki je (še) sposoben upanja – s svojimi sodbami. V tem smislu je konec Kr-
sta in Poezij tudi konec Prešernove osebne izpovedi. Avtor bi poslej utegnil
ustvarjati bistveno drugače. Ker pa je umrl, so to nalogo izpolnili drugi, ki
so se kljub občudovanju Krsta in Poezij oddaljili od obeh – kakor se je Preše-
ren od Byrona in drugih ustvarjalcev, katerih dela so predstavljala kulturne
temelje njegovega sveta.
Literatura
Clubbe, John, in Ernest J. Lovell. 1983. English Romanticism: The Grounds of
Belief. London in Basingstoke: Palgrave Macmillan.
Juvan, Marko. 2016. Imaginarij Krsta v slovenski literaturi. Druga, popravlje-
na in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Založba z rc.
Kidrič, France. 1938. Prešéren 1800–1838: življenje pesnika in pesmi. Ljubljana:
Tiskovna zadruga.
»Literarische Anzeigen.« 1834. Intelligenzblatt der Allgemeinen Literatur-
Zeitung 24.
Kos, Janko. 1966. Prešernov pesniški razvoj. Ljubljana: Državna založba Slo-
venije
———. 1991. Prešeren in njegova doba. Koper: Lipa.
Martinović, Juraj. 1973. Apsurd i harmonija: jedno viđenje Prešernovoh pjesni-
škog djela. Sarajevo: Svjetlost.
Moldanová, Dobrava. 2001. »Czech Women Writers from the National Re-
vival to the Fin de Siècle.« V A History of the Central European Women’s
Writing, uredila Celia Hawkesworth, 47–53. Basingstoke: Palgrave.
Oliver, Susan. 2006. Scott, Byron and the Poetics of Cultural Encounter. Basing-
stoke in New York: Palgrave Macmillan.
Paternu, Boris. 1977. France Prešeren in njegovo pesniško delo 2. Ljubljana: Mla-
dinska knjiga.
Prešeren, France. 1966. Zbrano delo. Knjiga 2. Uredil in opombe napisal Jan-
ko Kos. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
———. 1969. Zbrano delo. Zbral in uredil Janko Kos. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Rougemont, Denis de. 1939. L’amour et l’Occident. Pariz: Plon.
23
njem – tako v dojemanju vzrokov kot dejstev in posledic – ne motimo. Še
več: je zato, da vemo.
Nemajhen paradoks je, da je pri Prešernu najtočnejše sporočilo o vsem
bistvenem docela neokrašeno ugotavljanje. A za pesnika, ki se ne zaveda
zgolj sebe, temveč povsem nereducirano tudi drugačne človeškosti, druga-
čen sklep ni mogoč. Romantika se tu povzpne čez absolutnost lastne indi-
vidualitete. Prešeren preprosto noče demolirati pogleda drugega – tistega,
ki je (še) sposoben upanja – s svojimi sodbami. V tem smislu je konec Kr-
sta in Poezij tudi konec Prešernove osebne izpovedi. Avtor bi poslej utegnil
ustvarjati bistveno drugače. Ker pa je umrl, so to nalogo izpolnili drugi, ki
so se kljub občudovanju Krsta in Poezij oddaljili od obeh – kakor se je Preše-
ren od Byrona in drugih ustvarjalcev, katerih dela so predstavljala kulturne
temelje njegovega sveta.
Literatura
Clubbe, John, in Ernest J. Lovell. 1983. English Romanticism: The Grounds of
Belief. London in Basingstoke: Palgrave Macmillan.
Juvan, Marko. 2016. Imaginarij Krsta v slovenski literaturi. Druga, popravlje-
na in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Založba z rc.
Kidrič, France. 1938. Prešéren 1800–1838: življenje pesnika in pesmi. Ljubljana:
Tiskovna zadruga.
»Literarische Anzeigen.« 1834. Intelligenzblatt der Allgemeinen Literatur-
Zeitung 24.
Kos, Janko. 1966. Prešernov pesniški razvoj. Ljubljana: Državna založba Slo-
venije
———. 1991. Prešeren in njegova doba. Koper: Lipa.
Martinović, Juraj. 1973. Apsurd i harmonija: jedno viđenje Prešernovoh pjesni-
škog djela. Sarajevo: Svjetlost.
Moldanová, Dobrava. 2001. »Czech Women Writers from the National Re-
vival to the Fin de Siècle.« V A History of the Central European Women’s
Writing, uredila Celia Hawkesworth, 47–53. Basingstoke: Palgrave.
Oliver, Susan. 2006. Scott, Byron and the Poetics of Cultural Encounter. Basing-
stoke in New York: Palgrave Macmillan.
Paternu, Boris. 1977. France Prešeren in njegovo pesniško delo 2. Ljubljana: Mla-
dinska knjiga.
Prešeren, France. 1966. Zbrano delo. Knjiga 2. Uredil in opombe napisal Jan-
ko Kos. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
———. 1969. Zbrano delo. Zbral in uredil Janko Kos. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Rougemont, Denis de. 1939. L’amour et l’Occident. Pariz: Plon.
23
