Page 41 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 41
Sveti Jean je/ni Črtomir pogan
Marcello Potocco
Univerza na Primorskem, Slovenija
marcello.potocco@fhs.upr.si
Krst pri Savici
Ljubezen »odrešuje bolj z odpovedjo kakor s pristankom [. . .]. Temu spo-
znanju je dal Prešeren v Krstu simbolno podobo [. . .], skladno [. . .] s potre-
bami in možnostmi takratnega slovenskega življenja. [. . .] Zato je morebiti
v nekaterih vrsticah močneje naglasil krščansko preobleko ali formo svoje-
ga spoznanja, kakor bi bilo estetsko nujno, čeprav je krepko, skoraj izzival-
no poudaril razloček med tem, kako on pojmuje in doživlja krščansko lju-
bezen, in kaj so napravili iz nje srditi zapozneli janzenisti« (Slodnjak 1968,
125). Tako se Anton Slodnjak približa tistemu izmed vprašanj v Prešerno-
vem Krstu pri Savici, ki se je v literarni vedi že od samega začetka uveljavilo
kot eno temeljnih vprašanj Krsta.
Le nekaj let po Slodnjakovem pregledu – nikakor ne edinem Slodnjako-
vem delu, v katerem se je ukvarjal s Prešernom in njegovim Krstom – so
izšli Pogledi na slovensko književnost Borisa Paternuja, ki ponuja skoraj di-
ametralno nasprotno razlago Krsta in Črtomirjevega odnosa »do vere in
vseh ver«, ta je namreč za Paternuja (1974, 298) »racionalistični, v bistvu
humanistično ateistični«.
Oba, časovno skoraj vzporedna pogleda dveh vodilnih prešernoslovcev
iz vrst slovenistične literarne vede zelo dobro pokažeta na težavnost pri
interpretaciji Prešernovega besedila, ki seveda izhaja iz njegove notranje
strukture. Dvodelnosti Krsta – njegovega »Uvoda«, v katerem lahko zazna-
vamo neuspešni nacionalni projekt, in jedrnega dela, v katerem se osre-
dinjenje premakne k Črtomirjevi psihi in zlasti k ljubezenski tematiki –
enostavno ni mogoče spregledati. Paternujevo besedilo je eden od refe-
renčnih tekstov interpretacije Krsta tudi zato, ker za obdobje pred letom
1974 podaja dovolj podroben pregled dolgega seznama in relativno širo-
kega diapazona predhodnih interpretacij Krsta, marsikdaj takih, da so si
nasprotovale celo v različnih obdobjih posamičnega interpreta. To zlasti
velja za obe glavni interpretaciji Franceta Kidriča (Paternu 1974, 228). Ob
enigmatičnem Črtomirjevem spreobrnjenju se večina razlag Krsta ukvarja
s Črtomirjevimi notranjimi psihičnimi stanji, v katerih vidijo tudi poteze
Potocco, Marcello, ur. 2022. Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i).
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-209-1.39-51
Marcello Potocco
Univerza na Primorskem, Slovenija
marcello.potocco@fhs.upr.si
Krst pri Savici
Ljubezen »odrešuje bolj z odpovedjo kakor s pristankom [. . .]. Temu spo-
znanju je dal Prešeren v Krstu simbolno podobo [. . .], skladno [. . .] s potre-
bami in možnostmi takratnega slovenskega življenja. [. . .] Zato je morebiti
v nekaterih vrsticah močneje naglasil krščansko preobleko ali formo svoje-
ga spoznanja, kakor bi bilo estetsko nujno, čeprav je krepko, skoraj izzival-
no poudaril razloček med tem, kako on pojmuje in doživlja krščansko lju-
bezen, in kaj so napravili iz nje srditi zapozneli janzenisti« (Slodnjak 1968,
125). Tako se Anton Slodnjak približa tistemu izmed vprašanj v Prešerno-
vem Krstu pri Savici, ki se je v literarni vedi že od samega začetka uveljavilo
kot eno temeljnih vprašanj Krsta.
Le nekaj let po Slodnjakovem pregledu – nikakor ne edinem Slodnjako-
vem delu, v katerem se je ukvarjal s Prešernom in njegovim Krstom – so
izšli Pogledi na slovensko književnost Borisa Paternuja, ki ponuja skoraj di-
ametralno nasprotno razlago Krsta in Črtomirjevega odnosa »do vere in
vseh ver«, ta je namreč za Paternuja (1974, 298) »racionalistični, v bistvu
humanistično ateistični«.
Oba, časovno skoraj vzporedna pogleda dveh vodilnih prešernoslovcev
iz vrst slovenistične literarne vede zelo dobro pokažeta na težavnost pri
interpretaciji Prešernovega besedila, ki seveda izhaja iz njegove notranje
strukture. Dvodelnosti Krsta – njegovega »Uvoda«, v katerem lahko zazna-
vamo neuspešni nacionalni projekt, in jedrnega dela, v katerem se osre-
dinjenje premakne k Črtomirjevi psihi in zlasti k ljubezenski tematiki –
enostavno ni mogoče spregledati. Paternujevo besedilo je eden od refe-
renčnih tekstov interpretacije Krsta tudi zato, ker za obdobje pred letom
1974 podaja dovolj podroben pregled dolgega seznama in relativno širo-
kega diapazona predhodnih interpretacij Krsta, marsikdaj takih, da so si
nasprotovale celo v različnih obdobjih posamičnega interpreta. To zlasti
velja za obe glavni interpretaciji Franceta Kidriča (Paternu 1974, 228). Ob
enigmatičnem Črtomirjevem spreobrnjenju se večina razlag Krsta ukvarja
s Črtomirjevimi notranjimi psihičnimi stanji, v katerih vidijo tudi poteze
Potocco, Marcello, ur. 2022. Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i).
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-209-1.39-51
