Page 77 - Črtomir, Prešeren in njun(i) kontekst(i)
P. 77
». . . kreposti, znanju naj bi vi služili«
predvsem zvestoba lastnim idealom samouresničenja, kar je daleč od Dan-
tejevega mota »kreposti, znanju naj bi vi služili« (»Pekel« x x vi 120). Če ta
teološki in krščanski ideal Prešernu ni ravno blizu, pa je pri njem mogo-
če najti moralno plat, ki ga povezuje z Dantejevo filozofijo, in sicer tisto
»moralno resonanco«, ki jo predlaga Andrej Capuder in ki temelji na pre-
pričanju, da je bil osrednji smisel pisanja Božanske komedije iskanje etho-
sa, za katerega sta potrebni tako filozofija kot teologija, saj lahko do »Ra-
ja« pridejo le ti, ki sledijo kreposti in znanju. Do raja Prešeren ne pride:
svoj cikel »Sonetov nesreče« zaključi po »brezkončni poti v brezno obupa«
(str. 55).
Obstaja pa še tretja skupna prvina obeh avtorjev, državljanskost človeka,
ali kot to imenuje Capuder, Aristotelov »zoon politikon«. Ta se pri Danteju
v polnosti realizira, ker koncept Božanske komedije temelji ravno na ide-
ji opore, ki naj jo pesnitev da človeštvu na njegovi poti do odrešitve. Ide-
al svobodnega človeka je prisoten tudi pri Prešernu, le da v sekularizirani
obliki, kot ideja državljana Evrope, ki lahko svobodno izraža svoje mnenje.
Capuder Dantejevo triado Firence – Italija – Cesarstvo vzporeja s Prešerno-
vo: Vrba – Slovenija – evropsko bratstvo. V tem smislu je Prešeren seveda
veliko modernejši od Danteja, ker je zanj pomembno ravno bratstvo med
narodi, ki dobi svoj najvišji izraz v zaključnih verzih »Zdravljice«. Pri obeh
pa ostaja ideal svobodnega človeka globoko zakoreninjen v zavesti: človek
se bo lahko počutil svobodnega samo, če bo lahko živel v svobodni druž-
bi. Pri obeh je pot do svobode podobna: človek se je najprej znašel sredi
grešnega življenja (ki ga pri Danteju predstavlja »temačni gozd«, pri Pre-
šernu pa Črtomirjeva zgubljenost po krvoločnem spopadu), iz njega pa bo
nato stopil na pot odrešenja: Dante bo šel skozi tri svetove onostranstva,
Črtomir pa se bo odločil za krst in sprejel krščansko vero. Oba pred Boga
stopita s svojimi grehi in s svojimi krepostmi, potem ko sta imela možnost
in svobodo izbrati svojo pot.
Literatura
Alighieri, Dante. 2005. Božanska komedija: Pekel. 4. izd. Prepesnil Andrej Ca-
puder. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba.
Bernik, France. 2002. »Prešernova ljubezenska poezija: deromantizacija ro-
mantike.« V France Prešeren – kultura – Evropa, uredil Jože Faganel,
193–201. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti.
Capuder, Andrej. 2002. »Dante in Prešeren v moralni resonanci.« V France
Prešeren – kultura – Evropa, uredil Jože Faganel, 49–59. Ljubljana: Znan-
stvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
75
predvsem zvestoba lastnim idealom samouresničenja, kar je daleč od Dan-
tejevega mota »kreposti, znanju naj bi vi služili« (»Pekel« x x vi 120). Če ta
teološki in krščanski ideal Prešernu ni ravno blizu, pa je pri njem mogo-
če najti moralno plat, ki ga povezuje z Dantejevo filozofijo, in sicer tisto
»moralno resonanco«, ki jo predlaga Andrej Capuder in ki temelji na pre-
pričanju, da je bil osrednji smisel pisanja Božanske komedije iskanje etho-
sa, za katerega sta potrebni tako filozofija kot teologija, saj lahko do »Ra-
ja« pridejo le ti, ki sledijo kreposti in znanju. Do raja Prešeren ne pride:
svoj cikel »Sonetov nesreče« zaključi po »brezkončni poti v brezno obupa«
(str. 55).
Obstaja pa še tretja skupna prvina obeh avtorjev, državljanskost človeka,
ali kot to imenuje Capuder, Aristotelov »zoon politikon«. Ta se pri Danteju
v polnosti realizira, ker koncept Božanske komedije temelji ravno na ide-
ji opore, ki naj jo pesnitev da človeštvu na njegovi poti do odrešitve. Ide-
al svobodnega človeka je prisoten tudi pri Prešernu, le da v sekularizirani
obliki, kot ideja državljana Evrope, ki lahko svobodno izraža svoje mnenje.
Capuder Dantejevo triado Firence – Italija – Cesarstvo vzporeja s Prešerno-
vo: Vrba – Slovenija – evropsko bratstvo. V tem smislu je Prešeren seveda
veliko modernejši od Danteja, ker je zanj pomembno ravno bratstvo med
narodi, ki dobi svoj najvišji izraz v zaključnih verzih »Zdravljice«. Pri obeh
pa ostaja ideal svobodnega človeka globoko zakoreninjen v zavesti: človek
se bo lahko počutil svobodnega samo, če bo lahko živel v svobodni druž-
bi. Pri obeh je pot do svobode podobna: človek se je najprej znašel sredi
grešnega življenja (ki ga pri Danteju predstavlja »temačni gozd«, pri Pre-
šernu pa Črtomirjeva zgubljenost po krvoločnem spopadu), iz njega pa bo
nato stopil na pot odrešenja: Dante bo šel skozi tri svetove onostranstva,
Črtomir pa se bo odločil za krst in sprejel krščansko vero. Oba pred Boga
stopita s svojimi grehi in s svojimi krepostmi, potem ko sta imela možnost
in svobodo izbrati svojo pot.
Literatura
Alighieri, Dante. 2005. Božanska komedija: Pekel. 4. izd. Prepesnil Andrej Ca-
puder. Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba.
Bernik, France. 2002. »Prešernova ljubezenska poezija: deromantizacija ro-
mantike.« V France Prešeren – kultura – Evropa, uredil Jože Faganel,
193–201. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti.
Capuder, Andrej. 2002. »Dante in Prešeren v moralni resonanci.« V France
Prešeren – kultura – Evropa, uredil Jože Faganel, 49–59. Ljubljana: Znan-
stvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
75
