Page 135 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 135
2
Pred traktorji
Polkmetje in socialistična država, 1957–1965
Lev Centrih
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
Uvod
Tema pričujočega poglavja so živahna gospodarska gibanja na podeželju
v Sloveniji v letih 1957–1965.1 Obdobje se je začelo z velikimi spremem-
bami v kmetijski politiki, težave, ki so sledile njihovemu uresničeva-
nju, pa so pomembno spodbudile veliko gospodarsko reformo leta 1965.
Socialistična država je v drugi polovici petdesetih let znatno povečala in-
vesticije v kmetijstvo, da bi ustvarila agrarni industrijski kompleks, s ka-
terim bi se Jugoslavija znebila odvisnosti od uvoza hrane in tako tudi za-
ustavila neugodno rast njene cene (Veselinov 1987, 55 in 134–147). Zasebni
kmetijski proizvajalci so bili z novim konceptom kooperacije zamišljeni
kot partner države v tem ambicioznem načrtu (Čepič 1999a, 177). Mnogi
izmed njih pa se niti slučajno niso ukvarjali samo s kmetijstvom.
Na predvečer gospodarske reforme so slovenski ekonomisti opozo-
rili na stalno naraščanje kmečke delovne sile, zaposlene v nekmetijski
dejavnosti, izven domačega gospodarstva. Dramatično so ugotavljali, da
»ne gre za posamezne primere, ampak za desetine in stotine tisočev de-
lavcev«. V letu 1960 jih je bilo v Ljudski republiki Sloveniji 139.000. Od
njihovega dela naj bi bila odvisna cela vrsta industrijskih panog (Levstik
1964a, 1). Delovni sili, ki je bila z eno nogo na majhnem družinskem po-
sestvu, z drugo pa v tovarni, so politiki in družboslovci takrat najpogo-
steje rekli polkmetje ali polproletarci. Na delovnem mestu so jim včasih
preprosto rekli kar kmetje. Pojav je bil dovolj razširjen, da se je (znova)2
odprlo na videz nenavadno vprašanje – kdo v Sloveniji sploh je kmet?
1 Besedilo tega poglavja je že izšlo kot samostojni znanstveni članek: Centrih (2020).
2 Žarko Lazarević opozarja, da so si kritični opazovalci to vprašanje zastavljali že
pred drugo svetovno vojno.
Centrih, Lev, Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec.
Integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-215-2
135
Pred traktorji
Polkmetje in socialistična država, 1957–1965
Lev Centrih
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
Uvod
Tema pričujočega poglavja so živahna gospodarska gibanja na podeželju
v Sloveniji v letih 1957–1965.1 Obdobje se je začelo z velikimi spremem-
bami v kmetijski politiki, težave, ki so sledile njihovemu uresničeva-
nju, pa so pomembno spodbudile veliko gospodarsko reformo leta 1965.
Socialistična država je v drugi polovici petdesetih let znatno povečala in-
vesticije v kmetijstvo, da bi ustvarila agrarni industrijski kompleks, s ka-
terim bi se Jugoslavija znebila odvisnosti od uvoza hrane in tako tudi za-
ustavila neugodno rast njene cene (Veselinov 1987, 55 in 134–147). Zasebni
kmetijski proizvajalci so bili z novim konceptom kooperacije zamišljeni
kot partner države v tem ambicioznem načrtu (Čepič 1999a, 177). Mnogi
izmed njih pa se niti slučajno niso ukvarjali samo s kmetijstvom.
Na predvečer gospodarske reforme so slovenski ekonomisti opozo-
rili na stalno naraščanje kmečke delovne sile, zaposlene v nekmetijski
dejavnosti, izven domačega gospodarstva. Dramatično so ugotavljali, da
»ne gre za posamezne primere, ampak za desetine in stotine tisočev de-
lavcev«. V letu 1960 jih je bilo v Ljudski republiki Sloveniji 139.000. Od
njihovega dela naj bi bila odvisna cela vrsta industrijskih panog (Levstik
1964a, 1). Delovni sili, ki je bila z eno nogo na majhnem družinskem po-
sestvu, z drugo pa v tovarni, so politiki in družboslovci takrat najpogo-
steje rekli polkmetje ali polproletarci. Na delovnem mestu so jim včasih
preprosto rekli kar kmetje. Pojav je bil dovolj razširjen, da se je (znova)2
odprlo na videz nenavadno vprašanje – kdo v Sloveniji sploh je kmet?
1 Besedilo tega poglavja je že izšlo kot samostojni znanstveni članek: Centrih (2020).
2 Žarko Lazarević opozarja, da so si kritični opazovalci to vprašanje zastavljali že
pred drugo svetovno vojno.
Centrih, Lev, Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec.
Integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-215-2
135
