Page 134 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 134
kmet, pol proletarec
Druga plat ljudske oblasti, tj. partijske vladavine, je bilo takrat se-
veda tudi nasilje. Kaznovanje ni prizadelo samo nekdanjih pripadnikov
vladajočega razreda in odkritih političnih nasprotnikov, ampak tudi pov-
sem preproste ljudi, in to ne v majhnem obsegu. Kdaj je pragmatizem in
popuščanje nadomestila »trda roka«, je v resnici težko določiti. V primeru
KDZ je bila oblast verjetno pripravljena tolerirati tudi poslovanje po do-
mače, vključevanje bogatejših kmetov in še kakšne kaprice, ničelno tole-
ranco pa je kazala do vseh tistih, ki so nastajanje zadrug kakor koli posku-
šali ovirati. Bistveno težje je razložiti nerazumno visoke kazni za manjše
prekrške, zlasti pa nepopustljivost pri izvajanju obveznega odkupa in
trmasto vztrajanje pri visokih planskih obremenitvah. Primer KLO Log
iz leta 1950, ki je zaradi postopkov obveznega odkupa stopil celo v sodni
spor, kaže na to, da je zaradi manka pragmatizma na tem področju goto-
vo prihajalo do konfliktov med različnimi ravnmi oblasti. Godrnjanje nad
KLO-ji v Slovenskem poročevalcu je imelo najbrž še kako stvarno osnovo.
Koliko so tiho ali glasno nasprotovanje, nezadovoljstvo, resigniranost ter
pasivni odpor spodnjih oblastnih ravni, posameznikov, skupin, navadnih
članov partije, sosesk ali delovnih kolektivov vplivali na spremembo par-
tijske politike do podeželja v 50. Letih, je najtežje oceniti. Zanesljivo je k
spremembam prispevalo tudi izboljšanje odnosov Jugoslavije z zahodni-
mi državami na začetku 50. let. Jugoslavija je namreč do leta 1955 prido-
bila skoraj 600 milijonov dolarjev ekonomske in za skoraj prav toliko vo-
jaške pomoči samo od ZDA (Banac 1988, 138; Lees 1997, 94), Verjetno je
ta pomoč odprla določen manevrski prostor, ki je partiji na oblasti omo-
gočil, da je omilila administrativne in druge nepriljubljene ukrepe iz gole
nuje preživetja ter napravila korak nazaj, s čimer je tudi ublažila notra-
nje konflikte.
134
Druga plat ljudske oblasti, tj. partijske vladavine, je bilo takrat se-
veda tudi nasilje. Kaznovanje ni prizadelo samo nekdanjih pripadnikov
vladajočega razreda in odkritih političnih nasprotnikov, ampak tudi pov-
sem preproste ljudi, in to ne v majhnem obsegu. Kdaj je pragmatizem in
popuščanje nadomestila »trda roka«, je v resnici težko določiti. V primeru
KDZ je bila oblast verjetno pripravljena tolerirati tudi poslovanje po do-
mače, vključevanje bogatejših kmetov in še kakšne kaprice, ničelno tole-
ranco pa je kazala do vseh tistih, ki so nastajanje zadrug kakor koli posku-
šali ovirati. Bistveno težje je razložiti nerazumno visoke kazni za manjše
prekrške, zlasti pa nepopustljivost pri izvajanju obveznega odkupa in
trmasto vztrajanje pri visokih planskih obremenitvah. Primer KLO Log
iz leta 1950, ki je zaradi postopkov obveznega odkupa stopil celo v sodni
spor, kaže na to, da je zaradi manka pragmatizma na tem področju goto-
vo prihajalo do konfliktov med različnimi ravnmi oblasti. Godrnjanje nad
KLO-ji v Slovenskem poročevalcu je imelo najbrž še kako stvarno osnovo.
Koliko so tiho ali glasno nasprotovanje, nezadovoljstvo, resigniranost ter
pasivni odpor spodnjih oblastnih ravni, posameznikov, skupin, navadnih
članov partije, sosesk ali delovnih kolektivov vplivali na spremembo par-
tijske politike do podeželja v 50. Letih, je najtežje oceniti. Zanesljivo je k
spremembam prispevalo tudi izboljšanje odnosov Jugoslavije z zahodni-
mi državami na začetku 50. let. Jugoslavija je namreč do leta 1955 prido-
bila skoraj 600 milijonov dolarjev ekonomske in za skoraj prav toliko vo-
jaške pomoči samo od ZDA (Banac 1988, 138; Lees 1997, 94), Verjetno je
ta pomoč odprla določen manevrski prostor, ki je partiji na oblasti omo-
gočil, da je omilila administrativne in druge nepriljubljene ukrepe iz gole
nuje preživetja ter napravila korak nazaj, s čimer je tudi ublažila notra-
nje konflikte.
134
