Page 136 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 136
kmet, pol proletarec
(Lazarević 2018a, 200; Petek 1969, 13) Slovenska stroka se je na začetku
šestdesetih let oprla na raziskave v tujini in začela govoriti o mešanih go-
spodinjstvih ali o ruralno-urbanem tipu družine (Klemenčič 1965, 610).
Teoretski okvir poglavja je koncept integrirane kmečke ekonomije
(IKE), kot ga je razvil Aleksander Panjek s svojimi sodelavkami in sode-
lavci pri projektu Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v pri-
merjalni perspektivi, 16.–19. stoletje. Koncept IKE zavrača apriorno ra-
zumevanje različnih dodatnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo kmetje,
kot nujno postranskih. Primarne, sekundarne in terciarne dejavnosti
je treba upoštevati kot enakovredne sestavine celote, ki tvorijo kmečko
ekonomijo. V konkretnem primeru to pomeni, da je dohodek polkmeta
v tovarni lahko bistveno boljši, kot bi se ga nadejal na svojem majhnem
posestvu, vendar to še zdaleč ne pomeni, da kmetovanje postaja njego-
va nepomembna, postranska dejavnost – ravno obratno. Majhna in »ne-
rentabilna« kmetija že sama na sebi rešuje kmetovo stanovanjsko vpraša-
nje, skromna »samozadostna« pridelava pa potencialno ublaži negativen
vpliv nihanj cen hrane na njegovo mezdo. Prav tako koncept IKE zavra-
ča izhodišče, da posestnike drobnih gospodarstev pri iskanju različnih
virov družinskih prihodkov nujno motivira zgolj želja po golem preži-
vetju (Panjek 2017, 39–46). Kmečkim ekonomijam so se v Sloveniji v za-
četku šestdesetih let odprle številne nove priložnosti, ki so obljubljale
mnogo več od golega preživetja. Jugoslovanski socializem navsezadnje
ni stavil na primitivni asketizem – ne v ideologiji, še manj pa v praksi.
Potrošništvo kot ideal je socializem povezovalo s kapitalizmom v isto ma-
terialno civilizacijo.
V pričujočem poglavju analiziram politične in ekonomske pogoje po-
java gospodinjstev, ki so v obdobju 1957–1965 v Sloveniji kombinirala do-
hodke iz različnih dejavnosti. Pri tem zagovarjam dve hipotezi: (1) osnov-
ni obliki integrirane kmečke ekonomije sta v tistem času v Sloveniji dve
– prva temelji na lokalnem kmečkem obratu, drugo tvorijo gospodinjstva
delavcev migrantov iz drugih jugoslovanskih republik; (2) kmetje, ki so v
tistem obdobju kombinirali dohodke iz različnih dejavnosti, so bili pod-
vrženi hudim delovnim obremenitvam. Zato je mogoče ob konceptu IKE
uporabiti koncept samoeksploatacije, ki ga je pred stoletjem razvil ruski
agrarni ekonomist Aleksander Vasiljevič Čajanov.
V prvem delu poglavja predstavljam najpomembnejše raziskave in
zgodovinske vire o izbrani tematiki; v drugem delu obravnavam integri-
rano kmečko ekonomijo v Sloveniji s ptičje perspektive, tj. njene ekonom-
136
(Lazarević 2018a, 200; Petek 1969, 13) Slovenska stroka se je na začetku
šestdesetih let oprla na raziskave v tujini in začela govoriti o mešanih go-
spodinjstvih ali o ruralno-urbanem tipu družine (Klemenčič 1965, 610).
Teoretski okvir poglavja je koncept integrirane kmečke ekonomije
(IKE), kot ga je razvil Aleksander Panjek s svojimi sodelavkami in sode-
lavci pri projektu Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v pri-
merjalni perspektivi, 16.–19. stoletje. Koncept IKE zavrača apriorno ra-
zumevanje različnih dodatnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo kmetje,
kot nujno postranskih. Primarne, sekundarne in terciarne dejavnosti
je treba upoštevati kot enakovredne sestavine celote, ki tvorijo kmečko
ekonomijo. V konkretnem primeru to pomeni, da je dohodek polkmeta
v tovarni lahko bistveno boljši, kot bi se ga nadejal na svojem majhnem
posestvu, vendar to še zdaleč ne pomeni, da kmetovanje postaja njego-
va nepomembna, postranska dejavnost – ravno obratno. Majhna in »ne-
rentabilna« kmetija že sama na sebi rešuje kmetovo stanovanjsko vpraša-
nje, skromna »samozadostna« pridelava pa potencialno ublaži negativen
vpliv nihanj cen hrane na njegovo mezdo. Prav tako koncept IKE zavra-
ča izhodišče, da posestnike drobnih gospodarstev pri iskanju različnih
virov družinskih prihodkov nujno motivira zgolj želja po golem preži-
vetju (Panjek 2017, 39–46). Kmečkim ekonomijam so se v Sloveniji v za-
četku šestdesetih let odprle številne nove priložnosti, ki so obljubljale
mnogo več od golega preživetja. Jugoslovanski socializem navsezadnje
ni stavil na primitivni asketizem – ne v ideologiji, še manj pa v praksi.
Potrošništvo kot ideal je socializem povezovalo s kapitalizmom v isto ma-
terialno civilizacijo.
V pričujočem poglavju analiziram politične in ekonomske pogoje po-
java gospodinjstev, ki so v obdobju 1957–1965 v Sloveniji kombinirala do-
hodke iz različnih dejavnosti. Pri tem zagovarjam dve hipotezi: (1) osnov-
ni obliki integrirane kmečke ekonomije sta v tistem času v Sloveniji dve
– prva temelji na lokalnem kmečkem obratu, drugo tvorijo gospodinjstva
delavcev migrantov iz drugih jugoslovanskih republik; (2) kmetje, ki so v
tistem obdobju kombinirali dohodke iz različnih dejavnosti, so bili pod-
vrženi hudim delovnim obremenitvam. Zato je mogoče ob konceptu IKE
uporabiti koncept samoeksploatacije, ki ga je pred stoletjem razvil ruski
agrarni ekonomist Aleksander Vasiljevič Čajanov.
V prvem delu poglavja predstavljam najpomembnejše raziskave in
zgodovinske vire o izbrani tematiki; v drugem delu obravnavam integri-
rano kmečko ekonomijo v Sloveniji s ptičje perspektive, tj. njene ekonom-
136
