Page 148 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 148
kmet, pol proletarec
ri vsiljujejo vtis, da za mnoge življenje onstran dela skoraj ni obstajalo.
Podjetnost je bila ena izmed tistih vrednot, ki jo je socializem podedo-
val iz dobe kapitalizma. V socializmu je vsaj deklarativno veljalo načelo,
da je edino merilo posameznikovega materialnega položaja njegovo delo.
Načelo začeti iz »nič« in uspeti je bilo zato v resnici bolj pisano na kožo so-
cializmu kot kapitalizmu. Prizadevni posamezniki ali gospodinjstva, ki
so inovativno kombinirali različne priložnosti za zaslužek, zato niso bili
problematični – nasprotno. Videli smo, da so kmete delavce zaradi njiho-
vega odgovornega ravnanja v službi včasih postavili celo za zgled. Oblast
se je nazadnje sprijaznila celo s tem, da so kmetje dobili lastne traktor-
je in občasno najemali delovno silo. Toda v Delu (cit. v Levstik 1964b, 74)
so takrat v luči problema dnevne migracije v ljubljanski Litostroj zapisali:
»Stroji počivajo 16 ur – ljudje pa ne, ker imajo z vožnjo in hojo vred dvoj-
ni delavnik.« Socializem je bil družba, ki je zelo cenila delo, vendar samo
v kontekstu napredka proizvajalnih sil, ki bi lajšal in krajšal človekovo
delovno obremenitev. Drugače kot konservativizem je socializem zavra-
čal garanje in trpljenje kot vrednoti sami na sebi. Karl Marx je zapisal, da
je temeljni pogoj družbe prihodnosti krajšanje delovnega dne (1973, 913–
914). Moderni socializem je v 19. stoletju nastal z gibanjem za osemurni
delavnik. Zgodnja šestdeseta leta pa so bila obdobje, ko so v Jugoslaviji in
drugod ideologi in kritični intelektualci ponovno brali Marxa ter se nav-
duševali nad humanističnimi razsežnostmi njegovih misli. Tudi iz tega
razloga so celo naklonjeni opazovalci na podjetništvo integrirane kmeč-
ke ekonomije gledali z mešanimi občutki.
Zaradi primerov težkih delovnih obremenitev lahko govorimo tudi o
samoeksploataciji kmečkega gospodarstva, kot jo je razumel ruski agrar-
ni ekonomist Čajanov. Gre za specifično obliko ekonomije, ki se od tipič-
nega kapitalističnega podjetništva razlikuje po vrednotenju človekovega
dela. Pri računanju, načrtovanju profita kapitalističnega podjetja člove-
kovo delo v obliki mezde nastopa enako kot vse druge stroškovne postav-
ke – v denarju, kot npr. reprodukcijski material, ogrevanje, najemnina
poslovnih prostorov itd. Tudi kmečko gospodinjstvo lahko temelji na po-
slovnem računu, načrtovanju dobička ali materialnih koristi, vendar s to
razliko, da dela svojih članov na lastnem družinskem gospodarstvu pra-
viloma ne meri v denarju. Zato je v primerjavi s kapitalističnim podjetjem
razpolaganje s časom gospodinjstva lahko popolnoma negospodarno.
Navzven se običajno kaže v neskončnem garanju, uporabljanju primitiv-
ne tehnologije in odrekanju v imenu lepše prihodnosti (prim. Bernstein
148
ri vsiljujejo vtis, da za mnoge življenje onstran dela skoraj ni obstajalo.
Podjetnost je bila ena izmed tistih vrednot, ki jo je socializem podedo-
val iz dobe kapitalizma. V socializmu je vsaj deklarativno veljalo načelo,
da je edino merilo posameznikovega materialnega položaja njegovo delo.
Načelo začeti iz »nič« in uspeti je bilo zato v resnici bolj pisano na kožo so-
cializmu kot kapitalizmu. Prizadevni posamezniki ali gospodinjstva, ki
so inovativno kombinirali različne priložnosti za zaslužek, zato niso bili
problematični – nasprotno. Videli smo, da so kmete delavce zaradi njiho-
vega odgovornega ravnanja v službi včasih postavili celo za zgled. Oblast
se je nazadnje sprijaznila celo s tem, da so kmetje dobili lastne traktor-
je in občasno najemali delovno silo. Toda v Delu (cit. v Levstik 1964b, 74)
so takrat v luči problema dnevne migracije v ljubljanski Litostroj zapisali:
»Stroji počivajo 16 ur – ljudje pa ne, ker imajo z vožnjo in hojo vred dvoj-
ni delavnik.« Socializem je bil družba, ki je zelo cenila delo, vendar samo
v kontekstu napredka proizvajalnih sil, ki bi lajšal in krajšal človekovo
delovno obremenitev. Drugače kot konservativizem je socializem zavra-
čal garanje in trpljenje kot vrednoti sami na sebi. Karl Marx je zapisal, da
je temeljni pogoj družbe prihodnosti krajšanje delovnega dne (1973, 913–
914). Moderni socializem je v 19. stoletju nastal z gibanjem za osemurni
delavnik. Zgodnja šestdeseta leta pa so bila obdobje, ko so v Jugoslaviji in
drugod ideologi in kritični intelektualci ponovno brali Marxa ter se nav-
duševali nad humanističnimi razsežnostmi njegovih misli. Tudi iz tega
razloga so celo naklonjeni opazovalci na podjetništvo integrirane kmeč-
ke ekonomije gledali z mešanimi občutki.
Zaradi primerov težkih delovnih obremenitev lahko govorimo tudi o
samoeksploataciji kmečkega gospodarstva, kot jo je razumel ruski agrar-
ni ekonomist Čajanov. Gre za specifično obliko ekonomije, ki se od tipič-
nega kapitalističnega podjetništva razlikuje po vrednotenju človekovega
dela. Pri računanju, načrtovanju profita kapitalističnega podjetja člove-
kovo delo v obliki mezde nastopa enako kot vse druge stroškovne postav-
ke – v denarju, kot npr. reprodukcijski material, ogrevanje, najemnina
poslovnih prostorov itd. Tudi kmečko gospodinjstvo lahko temelji na po-
slovnem računu, načrtovanju dobička ali materialnih koristi, vendar s to
razliko, da dela svojih članov na lastnem družinskem gospodarstvu pra-
viloma ne meri v denarju. Zato je v primerjavi s kapitalističnim podjetjem
razpolaganje s časom gospodinjstva lahko popolnoma negospodarno.
Navzven se običajno kaže v neskončnem garanju, uporabljanju primitiv-
ne tehnologije in odrekanju v imenu lepše prihodnosti (prim. Bernstein
148
