Page 149 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 149
Pred traktorji
2010, 94; Chayanov 1966, 70–89). Enako kot pri kapitalističnem podjetju
seveda tudi tukaj obstajata možnosti za neuspeh in celo propad.
Druga pomembna razlika med kapitalističnim podjetjem in kmeč-
kim gospodinjstvom je v tem, da pri prvem daljšanje/krajšanje delovnega
dne vsaj v zadnji instanci regulira razredni boj (npr. za osemurni delov-
nik), pri drugem pa je delovni čas precej odvisen od solidarnosti znot-
raj družinskega omrežja (družinska dogovorna ekonomija), razporeditve
moči znotraj tega, patriarhalnega gospostva in/ali odpora proti njemu, in
to v neskončni vrsti pojavnih oblik, kot npr. v družinskih prepirih, spod-
bijanju moške avtoritete, alkoholizmu, nasilju, zakonski nezvestobi, svo-
bodni spolnosti, krivicah pri dediščini, izselitvah v mesto/tujino, pobe-
gih, ustanavljanju ločenih gospodinjstev itd.
V našem primeru imamo razmerje med poslovnim modelom kmečke-
ga gospodinjstva in socialističnim – samoupravnim podjetjem. Slovenska
podjetja šestdesetih let so enako kot kapitalistična podjetja na zahodu
temeljila na mezdnem delu. Zato so politiki in gospodarstveniki po eni
strani hvalili prizadevnost in domnevno skromnost polproletarcev, po
drugi strani pa so jih nemalokrat sumili, da se zaradi popoldanskega dela
ne trudijo dovolj. A hkrati je bilo samoupravno podjetje tudi družbeno
odgovorno podjetje, ki se je moralo brigati za standard svojih delavcev in
širše skupnosti. Težava je bila v tem, da je projekt socialističnega samou-
pravljanja podjetjem naložil poslanstvo, ki mu še dolgo v šestdeseta leta
preprosto niso bila kos. Najbolj je bilo to razvidno pri gradnji stanovanj.
Integrirana kmečka ekonomija je takrat v tem pogledu razbremenjevala
socialistična podjetja, a jih hkrati tudi obremenjevala s stroški za mobil-
nost delovne sile.
149
2010, 94; Chayanov 1966, 70–89). Enako kot pri kapitalističnem podjetju
seveda tudi tukaj obstajata možnosti za neuspeh in celo propad.
Druga pomembna razlika med kapitalističnim podjetjem in kmeč-
kim gospodinjstvom je v tem, da pri prvem daljšanje/krajšanje delovnega
dne vsaj v zadnji instanci regulira razredni boj (npr. za osemurni delov-
nik), pri drugem pa je delovni čas precej odvisen od solidarnosti znot-
raj družinskega omrežja (družinska dogovorna ekonomija), razporeditve
moči znotraj tega, patriarhalnega gospostva in/ali odpora proti njemu, in
to v neskončni vrsti pojavnih oblik, kot npr. v družinskih prepirih, spod-
bijanju moške avtoritete, alkoholizmu, nasilju, zakonski nezvestobi, svo-
bodni spolnosti, krivicah pri dediščini, izselitvah v mesto/tujino, pobe-
gih, ustanavljanju ločenih gospodinjstev itd.
V našem primeru imamo razmerje med poslovnim modelom kmečke-
ga gospodinjstva in socialističnim – samoupravnim podjetjem. Slovenska
podjetja šestdesetih let so enako kot kapitalistična podjetja na zahodu
temeljila na mezdnem delu. Zato so politiki in gospodarstveniki po eni
strani hvalili prizadevnost in domnevno skromnost polproletarcev, po
drugi strani pa so jih nemalokrat sumili, da se zaradi popoldanskega dela
ne trudijo dovolj. A hkrati je bilo samoupravno podjetje tudi družbeno
odgovorno podjetje, ki se je moralo brigati za standard svojih delavcev in
širše skupnosti. Težava je bila v tem, da je projekt socialističnega samou-
pravljanja podjetjem naložil poslanstvo, ki mu še dolgo v šestdeseta leta
preprosto niso bila kos. Najbolj je bilo to razvidno pri gradnji stanovanj.
Integrirana kmečka ekonomija je takrat v tem pogledu razbremenjevala
socialistična podjetja, a jih hkrati tudi obremenjevala s stroški za mobil-
nost delovne sile.
149
