Page 143 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 143
Pred traktorji
gih jugoslovanskih republik, toda 2.720 jih je istega leta že odšlo drugam
(Centrih 2019, 159). Če ta hipoteza drži, potem lahko na tej točki sklenem,
da je v Sloveniji v tistem času mogoče govoriti o dveh osnovnih pojavnih
oblikah integrirane kmečke ekonomije. Prva oblika je zadevala gospo-
dinjstva, katerih izhodišče je bilo lokalno kmečko okolje/posestvo, druga
oblika pa migrantske delavce in njihova gospodinjstva. V drugem prime-
ru je trdno izhodišče ekonomskih aktivnosti teže določiti.
Obseg integrirane kmečke ekonomije v Sloveniji
v predreformnem obdobju
Klemenčič je pri svoji raziskavi o mešanih kmečkih gospodarstvih upo-
rabil popis kmetijstva za Slovenijo iz leta 1960, popis prebivalstva iz leta
1961 in relevantno oceno stanja Zavoda za statistiko SRS za leto 1966. V
letih 1961–1966 je število vseh gospodinjstev v Sloveniji naraslo za devet
odstotkov: s 456.030 na 489.482; nekmečka gospodinjstva so narasla za
kar 25 %: z 276.190 na 347.703; število mešanih delavsko-kmečkih gospo-
dinjstev je nazadovalo za kar 24 %: s 87.390 na 66.442; čistih kmečkih go-
spodinjstev je bilo manj za 8,9 %: z 92.701 na 84.445 (Klemenčič 1968, 30).
Število zasebnih kmetijskih obratov se v tem času ni bistveno spreme-
nilo, povečal se je le delež zemljišč, ki so jih kmetje dali v najem družbe-
nim kmetijskim kombinatom. Leta 1961 je bilo razmerje med zasebnim in
družbenim kmetijskim sektorjem v Sloveniji tako, da je prvi obvladoval
72 % vseh zemljiških površin, drugi pa 28 %; leta 1966 je družbeni sektor
obvladoval 31 % vseh zemljišč (str. 44–45). Najsplošnejša Klemenčičeva
ugotovitev v zvezi s tem procesom je bila naslednja: »Zemlja postaja v raz-
liko od preteklosti, ko je bila kmečkim, pa tudi velikemu delu nekmečkih
gospodinjstev osnova za preživljanje, le dodatni vir in sredstvo za različ-
ne oblike špekulacij« (str. 26).
Integrirane kmečke ekonomije v resnici ne smemo iskati samo med
mešanimi delavsko-kmečkimi gospodinjstvi. Klemenčič je namreč opo-
zoril, da je šlo pri čistih kmečkih gospodinjstvih vse pogosteje za hribo-
vska in/ali ostarela gospodinjstva, ki so se pretežno preživljala z raznimi
socialnimi podporami, vendar tudi s pomočjo njihovih družinskih članov,
ki so si delo poiskali drugje. Pri nekmečkih gospodinjstvih pa je šlo zelo
pogosto za opravljanje storitvenih dejavnosti (npr. prevozništva, gostin-
stva, obrti) na ekonomski osnovi bivšega kmečkega obrata (Klemenčič
1968, 30 in 47). Najsplošneje bi zato lahko rekli, da gre skoraj pri vseh ti-
pih kmečkih gospodinjstev za takšno ali drugačno integriranje dohod-
143
gih jugoslovanskih republik, toda 2.720 jih je istega leta že odšlo drugam
(Centrih 2019, 159). Če ta hipoteza drži, potem lahko na tej točki sklenem,
da je v Sloveniji v tistem času mogoče govoriti o dveh osnovnih pojavnih
oblikah integrirane kmečke ekonomije. Prva oblika je zadevala gospo-
dinjstva, katerih izhodišče je bilo lokalno kmečko okolje/posestvo, druga
oblika pa migrantske delavce in njihova gospodinjstva. V drugem prime-
ru je trdno izhodišče ekonomskih aktivnosti teže določiti.
Obseg integrirane kmečke ekonomije v Sloveniji
v predreformnem obdobju
Klemenčič je pri svoji raziskavi o mešanih kmečkih gospodarstvih upo-
rabil popis kmetijstva za Slovenijo iz leta 1960, popis prebivalstva iz leta
1961 in relevantno oceno stanja Zavoda za statistiko SRS za leto 1966. V
letih 1961–1966 je število vseh gospodinjstev v Sloveniji naraslo za devet
odstotkov: s 456.030 na 489.482; nekmečka gospodinjstva so narasla za
kar 25 %: z 276.190 na 347.703; število mešanih delavsko-kmečkih gospo-
dinjstev je nazadovalo za kar 24 %: s 87.390 na 66.442; čistih kmečkih go-
spodinjstev je bilo manj za 8,9 %: z 92.701 na 84.445 (Klemenčič 1968, 30).
Število zasebnih kmetijskih obratov se v tem času ni bistveno spreme-
nilo, povečal se je le delež zemljišč, ki so jih kmetje dali v najem družbe-
nim kmetijskim kombinatom. Leta 1961 je bilo razmerje med zasebnim in
družbenim kmetijskim sektorjem v Sloveniji tako, da je prvi obvladoval
72 % vseh zemljiških površin, drugi pa 28 %; leta 1966 je družbeni sektor
obvladoval 31 % vseh zemljišč (str. 44–45). Najsplošnejša Klemenčičeva
ugotovitev v zvezi s tem procesom je bila naslednja: »Zemlja postaja v raz-
liko od preteklosti, ko je bila kmečkim, pa tudi velikemu delu nekmečkih
gospodinjstev osnova za preživljanje, le dodatni vir in sredstvo za različ-
ne oblike špekulacij« (str. 26).
Integrirane kmečke ekonomije v resnici ne smemo iskati samo med
mešanimi delavsko-kmečkimi gospodinjstvi. Klemenčič je namreč opo-
zoril, da je šlo pri čistih kmečkih gospodinjstvih vse pogosteje za hribo-
vska in/ali ostarela gospodinjstva, ki so se pretežno preživljala z raznimi
socialnimi podporami, vendar tudi s pomočjo njihovih družinskih članov,
ki so si delo poiskali drugje. Pri nekmečkih gospodinjstvih pa je šlo zelo
pogosto za opravljanje storitvenih dejavnosti (npr. prevozništva, gostin-
stva, obrti) na ekonomski osnovi bivšega kmečkega obrata (Klemenčič
1968, 30 in 47). Najsplošneje bi zato lahko rekli, da gre skoraj pri vseh ti-
pih kmečkih gospodinjstev za takšno ali drugačno integriranje dohod-
143
