Page 151 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 151
3
Za boljši življenjski standard
Kombiniranje dohodkov in delitev dela po spolu
v kmečkih gospodinjstvih v Sloveniji, 1965–1991
Polona Sitar
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
Uvod
V obdobju socializma je Slovenija stopila na pot hitre modernizacije in
proletarizacije večinoma kmečkega prebivalstva. V relativno kratkem ob-
dobju je socializem močno preoblikoval slovensko družbo in gospodar-
stvo (Klemenčič 2013, 19–20). V prvih letih po drugi svetovni vojni je bila
kmetijska politika podrejena izvajanju industrializacije z zagotavljanjem
preskrbe zaposlenih ljudi v industriji, agrarna reforma pa je postala osre-
dnje gibalo jugoslovanske politike in ekonomije. Zemljo so brez priznanja
plačila odškodnine nacionalizirali vsem posestnikom, ki so imeli več kot
45 ha skupne površine ali 25 do 30 ha obdelovalne zemlje, če so jo dajali v
zakup ali je niso obdelovali sami in tudi če so bile lastnik zemlje banke,
podjetja, delniške družbe ali cerkev (Čepič 1996, 146–147, 150–155).
Druga agrarna reforma leta 1953 je z zakonom opredelila nov zemlji-
ški maksimum, s katerim je v zemljiški državni sklad prešla obdelovalna
zemlja kmetov, ki so upravljali z več kot 10 ha površine, kar je še pospe-
šilo že tako intenzivno izseljevanje s podeželja. V Sloveniji se je tako po-
novno nacionaliziralo 27,6 % zasebnih kmetijskih posestev (Čepič 1996,
158). Upad kmetijskih dejavnosti in odseljevanje s podeželja v mesta sta
spremljala rast in modernizacija industrijskega sektorja (Štih, Simoniti in
Vodopivec 2008, 445). Socialistična Jugoslavija je temeljila na ekstenzivni
industrializaciji, ki je potrebovala množice delavcev in delavk. Predvojna
Jugoslavija ni imela številčno močnega delavskega razreda, zato je indu-
strija pritegnila predvsem kmečko delovno silo. Prav tako je politika, ki je
spodbujala le družbeno kmetijstvo, velikemu delu kmetov oteževala mož-
Centrih, Lev, Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec.
Integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-215-2
151
Za boljši življenjski standard
Kombiniranje dohodkov in delitev dela po spolu
v kmečkih gospodinjstvih v Sloveniji, 1965–1991
Polona Sitar
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
Uvod
V obdobju socializma je Slovenija stopila na pot hitre modernizacije in
proletarizacije večinoma kmečkega prebivalstva. V relativno kratkem ob-
dobju je socializem močno preoblikoval slovensko družbo in gospodar-
stvo (Klemenčič 2013, 19–20). V prvih letih po drugi svetovni vojni je bila
kmetijska politika podrejena izvajanju industrializacije z zagotavljanjem
preskrbe zaposlenih ljudi v industriji, agrarna reforma pa je postala osre-
dnje gibalo jugoslovanske politike in ekonomije. Zemljo so brez priznanja
plačila odškodnine nacionalizirali vsem posestnikom, ki so imeli več kot
45 ha skupne površine ali 25 do 30 ha obdelovalne zemlje, če so jo dajali v
zakup ali je niso obdelovali sami in tudi če so bile lastnik zemlje banke,
podjetja, delniške družbe ali cerkev (Čepič 1996, 146–147, 150–155).
Druga agrarna reforma leta 1953 je z zakonom opredelila nov zemlji-
ški maksimum, s katerim je v zemljiški državni sklad prešla obdelovalna
zemlja kmetov, ki so upravljali z več kot 10 ha površine, kar je še pospe-
šilo že tako intenzivno izseljevanje s podeželja. V Sloveniji se je tako po-
novno nacionaliziralo 27,6 % zasebnih kmetijskih posestev (Čepič 1996,
158). Upad kmetijskih dejavnosti in odseljevanje s podeželja v mesta sta
spremljala rast in modernizacija industrijskega sektorja (Štih, Simoniti in
Vodopivec 2008, 445). Socialistična Jugoslavija je temeljila na ekstenzivni
industrializaciji, ki je potrebovala množice delavcev in delavk. Predvojna
Jugoslavija ni imela številčno močnega delavskega razreda, zato je indu-
strija pritegnila predvsem kmečko delovno silo. Prav tako je politika, ki je
spodbujala le družbeno kmetijstvo, velikemu delu kmetov oteževala mož-
Centrih, Lev, Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec.
Integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991.
Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-215-2
151
