Page 173 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 173
Za boljši življenjski standard
hodke. Zaradi takšnega načina razmišljanja in delovanja se jim je izboljšal
življenjski standard ter tudi socialni status. Za opredelitev prizadevanj
slovenskih kmečkih gospodinjstev pri kombiniranju različnih gospodar-
skih dejavnosti se bomo oprli na koncept industriousness ekonomskega
zgodovinarja Jana de Vriesa (2008), ki ga prevajamo kot gospodarska pri-
zadevnost ali podjetnost. Čeprav gre za področja s precej drugačno dina-
miko gospodarskega in političnega razvoja, kot se je odvijal na ozemlju
socialistične Slovenije (koncept je zasnoval na temelju raziskovanja se-
verne Evrope in severne Amerike od leta 1650 do danes), so njegova razi-
skovalna vprašanja relevantna tudi za našo raziskavo.
Vprašanja, ki si jih je de Vries postavil, so med drugim tudi, ali lah-
ko empirično dokažemo, da so člani gospodinjstva v 18. stoletju začeli de-
lati več in trše ter da so gospodinjstva svoj prosti čas vse bolj preživljala
v obliki nenehnega dela, pri čemer jih je v njihovem gospodarsko priza-
devnem vedenju bolj motivirala težnja k potrošnji kot nuja? »Se pravi, ali
je mogoče dokazati, da so gospodinjstva delala več, da bi lahko več in na
drugačen način trošila?« (Vries 2008, 73) Koncept industriousness pred-
postavlja, da so gospodinjstva prešla od tega, da so dobrine prodajala za
dopolnitev gospodinjske proizvodnje, k temu, da so postala tržno orien-
tirana in prodajala dobrine (in delo) kot temelj gospodinjske ekonomije.
Koncept temelji na trditvi, da je bila ta nova gospodarska prizadevnost
motivirana z novimi potrošniškimi željami.10
Kot navaja Panjek, to pomeni, da so bila kmečka gospodinjstva ne le
opazovalci, ki bi se pasivno prilagajali zunanjim razmeram in pritiskom,
temveč so bili aktivni igralci na širšem področju proizvodnje in potrošnje.
Z organizacijo dela in odnosov v družini so pomagala oblikovati družbe-
ne ter gospodarske procese in spremembe, v katere so bila vključena ne le
kot proizvajalci, temveč tudi kot potrošniki. Zaradi precej raznolikih de-
javnosti, s katerimi so se kmetje ukvarjali, so pokazali tudi izjemno mero
ekonomske prizadevnosti, celo podjetnosti (Panjek 2017, 36).
V slovenski zgodovinski, agrikulturni ali sociološki znanstveni li-
teraturi ni enotnega poimenovanja dopolnilnih dejavnosti pri diverzi-
fikaciji dohodka kmetij, poudariti pa je treba, da prva interdisciplinar-
na in poglobljena raziskava dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v Sloveniji
sega v sredino 80. let prejšnjega stoletja, ko so bili opredeljeni dejavniki,
ki vplivajo na nastanek in razvoj dopolnilnih dejavnosti s kompleksno
10 Vries (2008, 82, 122). Glej tudi Vries (1994).
173
hodke. Zaradi takšnega načina razmišljanja in delovanja se jim je izboljšal
življenjski standard ter tudi socialni status. Za opredelitev prizadevanj
slovenskih kmečkih gospodinjstev pri kombiniranju različnih gospodar-
skih dejavnosti se bomo oprli na koncept industriousness ekonomskega
zgodovinarja Jana de Vriesa (2008), ki ga prevajamo kot gospodarska pri-
zadevnost ali podjetnost. Čeprav gre za področja s precej drugačno dina-
miko gospodarskega in političnega razvoja, kot se je odvijal na ozemlju
socialistične Slovenije (koncept je zasnoval na temelju raziskovanja se-
verne Evrope in severne Amerike od leta 1650 do danes), so njegova razi-
skovalna vprašanja relevantna tudi za našo raziskavo.
Vprašanja, ki si jih je de Vries postavil, so med drugim tudi, ali lah-
ko empirično dokažemo, da so člani gospodinjstva v 18. stoletju začeli de-
lati več in trše ter da so gospodinjstva svoj prosti čas vse bolj preživljala
v obliki nenehnega dela, pri čemer jih je v njihovem gospodarsko priza-
devnem vedenju bolj motivirala težnja k potrošnji kot nuja? »Se pravi, ali
je mogoče dokazati, da so gospodinjstva delala več, da bi lahko več in na
drugačen način trošila?« (Vries 2008, 73) Koncept industriousness pred-
postavlja, da so gospodinjstva prešla od tega, da so dobrine prodajala za
dopolnitev gospodinjske proizvodnje, k temu, da so postala tržno orien-
tirana in prodajala dobrine (in delo) kot temelj gospodinjske ekonomije.
Koncept temelji na trditvi, da je bila ta nova gospodarska prizadevnost
motivirana z novimi potrošniškimi željami.10
Kot navaja Panjek, to pomeni, da so bila kmečka gospodinjstva ne le
opazovalci, ki bi se pasivno prilagajali zunanjim razmeram in pritiskom,
temveč so bili aktivni igralci na širšem področju proizvodnje in potrošnje.
Z organizacijo dela in odnosov v družini so pomagala oblikovati družbe-
ne ter gospodarske procese in spremembe, v katere so bila vključena ne le
kot proizvajalci, temveč tudi kot potrošniki. Zaradi precej raznolikih de-
javnosti, s katerimi so se kmetje ukvarjali, so pokazali tudi izjemno mero
ekonomske prizadevnosti, celo podjetnosti (Panjek 2017, 36).
V slovenski zgodovinski, agrikulturni ali sociološki znanstveni li-
teraturi ni enotnega poimenovanja dopolnilnih dejavnosti pri diverzi-
fikaciji dohodka kmetij, poudariti pa je treba, da prva interdisciplinar-
na in poglobljena raziskava dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v Sloveniji
sega v sredino 80. let prejšnjega stoletja, ko so bili opredeljeni dejavniki,
ki vplivajo na nastanek in razvoj dopolnilnih dejavnosti s kompleksno
10 Vries (2008, 82, 122). Glej tudi Vries (1994).
173
