Page 172 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 172
kmet, pol proletarec

Slika 1: Oglas Okrajne zadružne zveze Postojna
Vir: Tovariš (leto 1953, št. 29, str. 795).
nizacije. Organizirala je tudi odkup sadja, zelenjave, gozdnih sadežev,
mleka in živine, tudi vse presežne kmetijske pridelke je odkupovala od
kmetov. Poleg tega je kmetijska zadruga kmetom zagotavljala visokoka-
kovostna semena in sadike, pozneje pa je od njih kupovala sadje in ga
prodajala naprej. Kot se je spominjal Ljubo, rojen leta 1932 v Pristavi pri
Dobrni na Štajerskem, upravnik pri kmetijski zadrugi, je bila preprodaja
organizirana tudi na jugoslovanski ravni:
Kar so imeli kmetje za prodat, sem to odkupil pa tudi naprej prodal.
Po celi Jugoslaviji sem prodajal in odkupoval, ker sem imel certifikat.
V Split pa Zadar. Tam sem imel močna kupca, ki sta kupla sadje, js
sem pa od kmetov okoli odkupil vso sadje. Sem industrijsko prodajal
jabolka dol. Za malo denarja kupil in fajn prodal. To je bila moja služ-
ba. Pa les, oglje, apno. Vse to sem odkupoval. Prevzel sem blago, pla-
čal kmetom in odpremil na vagone.
Najbolj je v kontekstu podjetnosti kmetov prišlo v intervjujih do iz-
raza, da so iznajdljivi in podjetni kmetje v socializmu svoje dohodke iz
kmetije dopolnjevali s pomočjo neagrarnih virov, ki so prinašali višje pri-

172
   167   168   169   170   171   172   173   174   175   176   177