Page 171 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 171
Za boljši življenjski standard
na obseg tržne pridelave na posameznih kmetijah, kot sta organiziranje
skupnosti ali zložba zemljišč (Barbič 1990, 223, 230, 240).
Danilo, agronom, rojen leta 1950 v Mostu na Soči, kmetijski pospeše-
valec pri kmetijski zadrugi med letoma 1980 in 1987, ki je pokrival obmo-
čje Mosta na Soči, Trebuše, Loma, Šentviške gore in Baške grape, je svojo
vlogo kmetijskega pospeševalca opisal predvsem kot usmerjanje tehnič-
nih naložb in modernizacija kmetij:
Dosti hlevov novih smo gradili. Smo dobili razne subvencije. Načrte
smo sami risali, en inžinir in jaz sva risala. V pisarni smo narisal,
kako bo štala zgledala. Ni blo nadzora, nobenih gradbenih dovoljenj.
Svetoval smo za stroje, preurejanje hleva, kako obdelovat zemljo,
kako bi obroke za živino ... Uvajal smo silose – prve lesene in plastič-
ne –, js sem jih zasnoval. Okrog 80., 82. so začeli ... Je blo dosti ročne-
ga dela, nisi mogel s traktorjem tlačit. Prevetrovalne oziroma dosuše-
valne naprave smo uvajal. Kot svetovalec nisem hodil dopoldne, ker
takrat kmet dela, dostikrat sem šel zvečer in prišel ob polnoči domov.
Sem šel do kmeta in sva se pol pogovarjala.
Podjeten kmet je spremljal razvoj sodobne mehanizacije in sledil teh-
nično vse naprednejšim načinom kmetovanja. Bil je razgledan in sprem-
ljal kmečke nasvete kmetijskih pospeševalcev ter tudi v časopisih in
revijah, kot je bila npr. Sodobno kmetijstvo. Prav tako je moral znati pre-
računati, kaj se mu plača pridelovati in prirejati. Poleg pripravljenosti na
nenehno izobraževanje in sledenje novostim se je moral podjeten kmet
znati tudi prilagoditi spreminjajočim se razmeram v gospodarstvu ter na
trgu. Nino, rojen leta 1947 v Borštu na Primorskem, elektromehanik, je
podjetnega kmeta opisal kot nekoga, ki je ustvaril svojo blagovno znam-
ko, z njo uspel in se je lahko preživljal od svojih proizvodov: »Podjetni
kmet z blagovno znamko pride nekam, jo trži. Da imaš dobro zgodbo. Da
nimaš problema, da prodaš svoje izdelke. Če še postaviš ceno, potem je.
Tle pri nas so vinarji. Živijo od svojega produkta.«
Poudariti je treba, da je imela kmetijska zadruga v času socializ-
ma zelo velik vpliv na kmetijske in nekmetijske dejavnosti kmetov.
Usklajevala je usmeritev dejavnosti na kmetiji in jih po potrebi tudi pre-
usmerjala, medtem ko je pošiljala svoje terenske promotorje oziroma po-
speševalce, ki so kmete poučevali o novih vrstah semen na trgu ali o tem,
kako mehanizirati kmetijo in bolje gospodariti v hlevu. Prav tako je za-
gotovila načrt preusmeritve in ugoden kredit za nakup kmetijske meha-
171
na obseg tržne pridelave na posameznih kmetijah, kot sta organiziranje
skupnosti ali zložba zemljišč (Barbič 1990, 223, 230, 240).
Danilo, agronom, rojen leta 1950 v Mostu na Soči, kmetijski pospeše-
valec pri kmetijski zadrugi med letoma 1980 in 1987, ki je pokrival obmo-
čje Mosta na Soči, Trebuše, Loma, Šentviške gore in Baške grape, je svojo
vlogo kmetijskega pospeševalca opisal predvsem kot usmerjanje tehnič-
nih naložb in modernizacija kmetij:
Dosti hlevov novih smo gradili. Smo dobili razne subvencije. Načrte
smo sami risali, en inžinir in jaz sva risala. V pisarni smo narisal,
kako bo štala zgledala. Ni blo nadzora, nobenih gradbenih dovoljenj.
Svetoval smo za stroje, preurejanje hleva, kako obdelovat zemljo,
kako bi obroke za živino ... Uvajal smo silose – prve lesene in plastič-
ne –, js sem jih zasnoval. Okrog 80., 82. so začeli ... Je blo dosti ročne-
ga dela, nisi mogel s traktorjem tlačit. Prevetrovalne oziroma dosuše-
valne naprave smo uvajal. Kot svetovalec nisem hodil dopoldne, ker
takrat kmet dela, dostikrat sem šel zvečer in prišel ob polnoči domov.
Sem šel do kmeta in sva se pol pogovarjala.
Podjeten kmet je spremljal razvoj sodobne mehanizacije in sledil teh-
nično vse naprednejšim načinom kmetovanja. Bil je razgledan in sprem-
ljal kmečke nasvete kmetijskih pospeševalcev ter tudi v časopisih in
revijah, kot je bila npr. Sodobno kmetijstvo. Prav tako je moral znati pre-
računati, kaj se mu plača pridelovati in prirejati. Poleg pripravljenosti na
nenehno izobraževanje in sledenje novostim se je moral podjeten kmet
znati tudi prilagoditi spreminjajočim se razmeram v gospodarstvu ter na
trgu. Nino, rojen leta 1947 v Borštu na Primorskem, elektromehanik, je
podjetnega kmeta opisal kot nekoga, ki je ustvaril svojo blagovno znam-
ko, z njo uspel in se je lahko preživljal od svojih proizvodov: »Podjetni
kmet z blagovno znamko pride nekam, jo trži. Da imaš dobro zgodbo. Da
nimaš problema, da prodaš svoje izdelke. Če še postaviš ceno, potem je.
Tle pri nas so vinarji. Živijo od svojega produkta.«
Poudariti je treba, da je imela kmetijska zadruga v času socializ-
ma zelo velik vpliv na kmetijske in nekmetijske dejavnosti kmetov.
Usklajevala je usmeritev dejavnosti na kmetiji in jih po potrebi tudi pre-
usmerjala, medtem ko je pošiljala svoje terenske promotorje oziroma po-
speševalce, ki so kmete poučevali o novih vrstah semen na trgu ali o tem,
kako mehanizirati kmetijo in bolje gospodariti v hlevu. Prav tako je za-
gotovila načrt preusmeritve in ugoden kredit za nakup kmetijske meha-
171
