Page 201 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 201
Za boljši življenjski standard
kmečka gospodarstva polkmetov niso propadala, sta bila ključna ponud-
ba in nakup sodobnih delovnih strojev, ki so delo časovno skrajšali.
Miha, rojen leta 1936 v Rogačicah na Dolenjskem, ki je kmetijo prev-
zel od očeta, je opozoril na pomemben dejavnik v kontekstu mehanizaci-
je kmečkih gospodarstev, in sicer izgradnjo infrastrukture. Brez nje na-
mreč uporaba mehaniziranih strojev niti ni bila mogoča. Svoj prvi traktor
je kupil leta 1974. Kot se je spominjal, tega leta še ni blo makadamske ces-
te iz Rogačic do Sevnice, in čeprav je kupil traktor, ga ni uporabljal, ker ni
bilo ceste zanj:
Kolovozi so bli. Nič šudra, jame ... Takrat smo še peš hodil. So ble ozke
poti, prilagojene konju in vozu. Nisn mogo iz gozda drv prpelat, ker je
bil traktor, ker ni blo pota. Sn s konjem mogo v hrib, isto ko je fotr moj
vozo v hrib sto let nazaj. To je trajal. Ceste smo gradil tako, da smo
eno nedeljo pomagal enemu in drugo drugemu. Sem mel eno leto avto
kupljen pa ga nisem mogel domov prpelat, ker ni blo ceste.
Iz povedanega je razvidno, da izgradnja primernih cest za nove trak-
torje in tudi avtomobile na bolj oddaljenih kmetijah ni šla v korak z mo-
dernizacijo ter opremljanjem kmetij s kmetijskimi stroji.
Nekateri kmetje so se bali vzeti posojilo za nakup modernih kme-
tijskih strojev zaradi močno zakoreninjenega strahu pred izgubo kmeti-
je zaradi nezmožnosti odplačevanja dolga. Da so zaslužili denar za nakup
traktorja in ostale mehanizacije, so se mnogi kmetje za nekaj mesecev ali
let zaposlili v tujini, npr. v Nemčiji, Avstriji, Libiji, Švici ali Kanadi. Miha,
rojen leta 1936 v Rogačicah na Dolenjskem, kmet, ki je hkrati služboval
pri Slovenskih železnicah v Ljubljani, je prvi traktor kupil leta 1974. Pred
tem ga je brat, ki je delal v Kanadi, povabil, da se mu pridruži: »‘Vidim,
da se matraš za tele dinarje. Bi pršo ti v Kanado k men? Boš več zaslužo
ko vsi.‘ In res – cel traktor sn zaslužo! Šel sn leta 1971, za pol leta. Brat je
delal suhe stene v montažnih hišah. Strope sn šraufo gor iz gips plat. 74.
leta sn šel na šiht.« Franci, rojen leta 1952 v Pokleku nad Blanco, se je leta
1972, ko je odslužil vojaški rok, odpravil v Nemčijo, v München, kjer je po-
magal mizarjem pri delu:
Smo lahk delal zjutraj od sedmih pa zvečer do sedmih, nam se je šlo za
denar. Mi nismo ne vem kaj druga počel. Če si luftar in tist vse zapra-
viš, pol se maš kam dat, če pa sparaš, pa ne. Sn skleno, da grem rajš
domu in se tuki zaposlim. Vsak mesc sn 1.000 mark spravu na kup,
pol smo pa nov hlev zgradil.
201
kmečka gospodarstva polkmetov niso propadala, sta bila ključna ponud-
ba in nakup sodobnih delovnih strojev, ki so delo časovno skrajšali.
Miha, rojen leta 1936 v Rogačicah na Dolenjskem, ki je kmetijo prev-
zel od očeta, je opozoril na pomemben dejavnik v kontekstu mehanizaci-
je kmečkih gospodarstev, in sicer izgradnjo infrastrukture. Brez nje na-
mreč uporaba mehaniziranih strojev niti ni bila mogoča. Svoj prvi traktor
je kupil leta 1974. Kot se je spominjal, tega leta še ni blo makadamske ces-
te iz Rogačic do Sevnice, in čeprav je kupil traktor, ga ni uporabljal, ker ni
bilo ceste zanj:
Kolovozi so bli. Nič šudra, jame ... Takrat smo še peš hodil. So ble ozke
poti, prilagojene konju in vozu. Nisn mogo iz gozda drv prpelat, ker je
bil traktor, ker ni blo pota. Sn s konjem mogo v hrib, isto ko je fotr moj
vozo v hrib sto let nazaj. To je trajal. Ceste smo gradil tako, da smo
eno nedeljo pomagal enemu in drugo drugemu. Sem mel eno leto avto
kupljen pa ga nisem mogel domov prpelat, ker ni blo ceste.
Iz povedanega je razvidno, da izgradnja primernih cest za nove trak-
torje in tudi avtomobile na bolj oddaljenih kmetijah ni šla v korak z mo-
dernizacijo ter opremljanjem kmetij s kmetijskimi stroji.
Nekateri kmetje so se bali vzeti posojilo za nakup modernih kme-
tijskih strojev zaradi močno zakoreninjenega strahu pred izgubo kmeti-
je zaradi nezmožnosti odplačevanja dolga. Da so zaslužili denar za nakup
traktorja in ostale mehanizacije, so se mnogi kmetje za nekaj mesecev ali
let zaposlili v tujini, npr. v Nemčiji, Avstriji, Libiji, Švici ali Kanadi. Miha,
rojen leta 1936 v Rogačicah na Dolenjskem, kmet, ki je hkrati služboval
pri Slovenskih železnicah v Ljubljani, je prvi traktor kupil leta 1974. Pred
tem ga je brat, ki je delal v Kanadi, povabil, da se mu pridruži: »‘Vidim,
da se matraš za tele dinarje. Bi pršo ti v Kanado k men? Boš več zaslužo
ko vsi.‘ In res – cel traktor sn zaslužo! Šel sn leta 1971, za pol leta. Brat je
delal suhe stene v montažnih hišah. Strope sn šraufo gor iz gips plat. 74.
leta sn šel na šiht.« Franci, rojen leta 1952 v Pokleku nad Blanco, se je leta
1972, ko je odslužil vojaški rok, odpravil v Nemčijo, v München, kjer je po-
magal mizarjem pri delu:
Smo lahk delal zjutraj od sedmih pa zvečer do sedmih, nam se je šlo za
denar. Mi nismo ne vem kaj druga počel. Če si luftar in tist vse zapra-
viš, pol se maš kam dat, če pa sparaš, pa ne. Sn skleno, da grem rajš
domu in se tuki zaposlim. Vsak mesc sn 1.000 mark spravu na kup,
pol smo pa nov hlev zgradil.
201
