Page 202 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 202
kmet, pol proletarec
Slovenija je bila od sredine 60. let tudi država »zdomstva«, saj so dr-
žavljani odhajali na začasno delo v tujino, znano tudi kot t. i. gastarbaj-
terstvo, ki predstavlja obliko migracije iz ekonomskega razloga, ki je vča-
sih postala trajna, ko je zdomstvo postalo izseljenstvo (Čepič 2010).
Postopoma so kmetije postajale vse bolj mehanizirane, kar se je zrca-
lilo tudi v procesu razslojevanja. Nakupi kmetijske mehanizacije so med
sovaščani, malimi in velikimi kmeti, ustvarili večje razredne razlike, saj
je nekdo lahko z denarjem od prodaje izdelkov na trgu ali zaslužka od za-
poslitve kupil enega ali več novih traktorjev, nekdo drug pa le enega, in še
to rabljenega. Nakupi kmetijske mehanizacije, tudi v tujini, predvsem v
Avstriji in Nemčiji, so še močneje zarezali v razlikovanje med kmeti, saj so
se bogatejši kmetje od revnejših razlikovali tudi po tem, da so bili zmož-
ni slediti tehnološkim inovacijam, ki so jih znotraj Jugoslavije narekovali
sami (prim. Slovenc 2017, 82).
Danilo, rojen v Mostu na Soči leta 1950, agronom in kmet, kmetijski
pospeševalec, je takole opisal svojo kmetijo, opremljeno z najnovejšo mo-
derno kmetijsko mehanizacijo:
Mi smo meli eno modernejših kmetij. Kidanje gnoja smo mel na stroj.
Po letu 76 smo to uvedli. Nakladalno prikolico smo mel že 76. leta.
Pru je bla kosilnica mal po 60., potem traktor. Mel smo dva traktor-
ja – enega majhnega in enega Tomo Vinkovič. Ko sem šel po drva, sem
rabil dva traktorja za prevoz. Dva traktorja, grablje, pajka, dosuše-
valno napravo, silos, je bla moderno opremljena kmetija. Kar se je pri-
delalo, kar se je oddalo mleka, vse to je šlo nazaj v stroj.
Slavoj (1940, Rogačice na Dolenjskem) je opozoril na tekmovanje
kmetov glede boljše opremljenosti s kmetijsko mehanizacijo: »Po 72. letu
so kr mal tekmoval, kir bo traktor kupu. So izredno šparal, da so ga lahko
kupil. Gledal so, kir bo mel boljšga.«
Janez, rojen leta 1936 v Idrskem pri Kobaridu na Primorskem, kmet
in poštar, se je spominjal: »Bl bogati kmetje so se lož preživljal, lož kupil
obleko in takšne stvari. So mel več denarja. V naši vasi je blo 80 procen-
tov bogih kmetov in 20 procentov tistih, ki so boljš živel. To je še blo hit-
ro po vojni, 60. leta, potem so pa po drugi stran trpel tisti. Močan kmet
se ni zaposlil v tovarni, je blo treba doma delat.« Janez je opozoril na za-
nimiv obrat, do katerega je prišlo, ko so se manjši kmetje zaposlili, in si-
cer da so bili v boljšem položaju od večjih kmetov, saj jim je neagrarni do-
hodek iz zaposlitve poleg popoldanskega dela na kmetiji omogočal boljši
202
Slovenija je bila od sredine 60. let tudi država »zdomstva«, saj so dr-
žavljani odhajali na začasno delo v tujino, znano tudi kot t. i. gastarbaj-
terstvo, ki predstavlja obliko migracije iz ekonomskega razloga, ki je vča-
sih postala trajna, ko je zdomstvo postalo izseljenstvo (Čepič 2010).
Postopoma so kmetije postajale vse bolj mehanizirane, kar se je zrca-
lilo tudi v procesu razslojevanja. Nakupi kmetijske mehanizacije so med
sovaščani, malimi in velikimi kmeti, ustvarili večje razredne razlike, saj
je nekdo lahko z denarjem od prodaje izdelkov na trgu ali zaslužka od za-
poslitve kupil enega ali več novih traktorjev, nekdo drug pa le enega, in še
to rabljenega. Nakupi kmetijske mehanizacije, tudi v tujini, predvsem v
Avstriji in Nemčiji, so še močneje zarezali v razlikovanje med kmeti, saj so
se bogatejši kmetje od revnejših razlikovali tudi po tem, da so bili zmož-
ni slediti tehnološkim inovacijam, ki so jih znotraj Jugoslavije narekovali
sami (prim. Slovenc 2017, 82).
Danilo, rojen v Mostu na Soči leta 1950, agronom in kmet, kmetijski
pospeševalec, je takole opisal svojo kmetijo, opremljeno z najnovejšo mo-
derno kmetijsko mehanizacijo:
Mi smo meli eno modernejših kmetij. Kidanje gnoja smo mel na stroj.
Po letu 76 smo to uvedli. Nakladalno prikolico smo mel že 76. leta.
Pru je bla kosilnica mal po 60., potem traktor. Mel smo dva traktor-
ja – enega majhnega in enega Tomo Vinkovič. Ko sem šel po drva, sem
rabil dva traktorja za prevoz. Dva traktorja, grablje, pajka, dosuše-
valno napravo, silos, je bla moderno opremljena kmetija. Kar se je pri-
delalo, kar se je oddalo mleka, vse to je šlo nazaj v stroj.
Slavoj (1940, Rogačice na Dolenjskem) je opozoril na tekmovanje
kmetov glede boljše opremljenosti s kmetijsko mehanizacijo: »Po 72. letu
so kr mal tekmoval, kir bo traktor kupu. So izredno šparal, da so ga lahko
kupil. Gledal so, kir bo mel boljšga.«
Janez, rojen leta 1936 v Idrskem pri Kobaridu na Primorskem, kmet
in poštar, se je spominjal: »Bl bogati kmetje so se lož preživljal, lož kupil
obleko in takšne stvari. So mel več denarja. V naši vasi je blo 80 procen-
tov bogih kmetov in 20 procentov tistih, ki so boljš živel. To je še blo hit-
ro po vojni, 60. leta, potem so pa po drugi stran trpel tisti. Močan kmet
se ni zaposlil v tovarni, je blo treba doma delat.« Janez je opozoril na za-
nimiv obrat, do katerega je prišlo, ko so se manjši kmetje zaposlili, in si-
cer da so bili v boljšem položaju od večjih kmetov, saj jim je neagrarni do-
hodek iz zaposlitve poleg popoldanskega dela na kmetiji omogočal boljši
202
