Page 204 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 204
kmet, pol proletarec
la doma ter stremela k popolni prehranski samozadostnosti. Kot opozar-
ja Ana Barbič, tudi če kmetija ni bila osredotočena na tržno proizvodnjo,
ampak je hrano proizvajala predvsem za lastne potrebe, lahko v njej pre-
poznamo gospodarski pomen, saj mešana gospodinjstva niso vstopala
na trg kot potrošniki kmetijskih proizvodov, saj so jih proizvedla sama
(Barbič 1990, 30).
Po besedah sogovornika Geze (1959, Tešanovci v Prekmurju) so se
kmetije v 80. letih začele ločevati na samooskrbnejše in na tiste bolj tr-
žno usmerjene, ki so več pridelovale in prodajale. Slednje so se širile tudi
tako, da so veliki kmetje kupovali zemljo od polkmetov in povečevali svoj
zemljiški obseg, s čimer so bili na trgu vse bolj konkurenčni in lažje sledi-
li kmetijskim inovacijam:
V 80. letih prvi mladi že odidejo iz kmetije in starejši že ponujajo zem-
ljo. Takrat je bila zemja prepocen, zastonj. Bilo je nekaj malo sklada
pa Kik je kupoval zemljo za male denarje. Mi smo se krepili na ta ra-
čun, ko smo kupovali zemljo polproletarcev, ali pa so dajali v najem pa
so rekli: »Vsak konec leta mi prineseš za en hektar vrednost 1.000 kil
pšenice.« To je dans 180 evrov. »Tulk da odplačam obvezni katastrski
dohodek pa dobim še za božične praznike nekaj.« In tak so se začele
prve kmetije potem krepit in do 90. leta če pridemo, to so obdobja, ko
lahka rečemo, hiperinflacije. Zadolžil si se letos za celega bika, za pet
let si prodal pol teleta pa si to plačal. To je v kmetijstvu naredilo zelo
velike premike. Začele so se gradit večje zgradbe, krepit polja in de-
jansko se je dalo lepo živet.
Veliki kmetje iz obdobja socializma so tudi v obdobju samostojne
Slovenije ohranili gospodarsko dejavnost, mnogo malih kmetov, ki jim
je glavni vir zaslužka predstavljalo udejstvovanje v neagrarnih panogah,
kot je bila zaposlitev v tovarni, pa je kmetovanje ohranilo v zmanjšanem
obsegu, nekateri pa so ga čisto opustili (Slovenc 2017, 82).
Več prihodkov na kmetiji se je navzven manifestiralo tako, da so si
malo bogatejši kmetje lahko prej kupili traktor, malo boljši avto in prej se-
zidali ali obnovili hišo. Nekateri sogovorniki so polkmete imenovali »fini
kmetje«, saj so si zaradi boljšega zaslužka lahko več privoščili. Fanika, ro-
jena leta 1928 v Prožinski vasi na Štajerskem, finančna referentka, se je
spominjala:
Potem po vojni so šli pa v službe, so zaslužili in so denar imeli in so
se znašli. Iz kmetije so hodili v službo. Je imel doma kmetijo pa je
204
la doma ter stremela k popolni prehranski samozadostnosti. Kot opozar-
ja Ana Barbič, tudi če kmetija ni bila osredotočena na tržno proizvodnjo,
ampak je hrano proizvajala predvsem za lastne potrebe, lahko v njej pre-
poznamo gospodarski pomen, saj mešana gospodinjstva niso vstopala
na trg kot potrošniki kmetijskih proizvodov, saj so jih proizvedla sama
(Barbič 1990, 30).
Po besedah sogovornika Geze (1959, Tešanovci v Prekmurju) so se
kmetije v 80. letih začele ločevati na samooskrbnejše in na tiste bolj tr-
žno usmerjene, ki so več pridelovale in prodajale. Slednje so se širile tudi
tako, da so veliki kmetje kupovali zemljo od polkmetov in povečevali svoj
zemljiški obseg, s čimer so bili na trgu vse bolj konkurenčni in lažje sledi-
li kmetijskim inovacijam:
V 80. letih prvi mladi že odidejo iz kmetije in starejši že ponujajo zem-
ljo. Takrat je bila zemja prepocen, zastonj. Bilo je nekaj malo sklada
pa Kik je kupoval zemljo za male denarje. Mi smo se krepili na ta ra-
čun, ko smo kupovali zemljo polproletarcev, ali pa so dajali v najem pa
so rekli: »Vsak konec leta mi prineseš za en hektar vrednost 1.000 kil
pšenice.« To je dans 180 evrov. »Tulk da odplačam obvezni katastrski
dohodek pa dobim še za božične praznike nekaj.« In tak so se začele
prve kmetije potem krepit in do 90. leta če pridemo, to so obdobja, ko
lahka rečemo, hiperinflacije. Zadolžil si se letos za celega bika, za pet
let si prodal pol teleta pa si to plačal. To je v kmetijstvu naredilo zelo
velike premike. Začele so se gradit večje zgradbe, krepit polja in de-
jansko se je dalo lepo živet.
Veliki kmetje iz obdobja socializma so tudi v obdobju samostojne
Slovenije ohranili gospodarsko dejavnost, mnogo malih kmetov, ki jim
je glavni vir zaslužka predstavljalo udejstvovanje v neagrarnih panogah,
kot je bila zaposlitev v tovarni, pa je kmetovanje ohranilo v zmanjšanem
obsegu, nekateri pa so ga čisto opustili (Slovenc 2017, 82).
Več prihodkov na kmetiji se je navzven manifestiralo tako, da so si
malo bogatejši kmetje lahko prej kupili traktor, malo boljši avto in prej se-
zidali ali obnovili hišo. Nekateri sogovorniki so polkmete imenovali »fini
kmetje«, saj so si zaradi boljšega zaslužka lahko več privoščili. Fanika, ro-
jena leta 1928 v Prožinski vasi na Štajerskem, finančna referentka, se je
spominjala:
Potem po vojni so šli pa v službe, so zaslužili in so denar imeli in so
se znašli. Iz kmetije so hodili v službo. Je imel doma kmetijo pa je
204
