Page 205 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 205
Za boljši življenjski standard
v Štorah delal v tovarni. Je zaslužil denar in je bil potem fin kmet.
Lahko si je malo boljše stvari pridobil. So imeli dopoldne službo in po-
poldne. So imeli denar. Tisti so živeli super. Tudi ženske so hodile v
službo. Boljše so se lahko oblekli. Na kmetiji nisi lepo oblečen, ker se
hitro umažeš. Šli so v službe, ker niso meli zaslužka na kmetiji, tu so
pa zaslužili. Potem so pa lahko gospodarili doma. Recimo, je imel tri
krave in si je želel še eno pa jo je lahko kupil, prej je pa ni mogel. Hiše
so si popravljali.
Tudi sogovornik Lojze, rojen leta 1938 na Brezjah pri Podplatu na
Štajerskem, je poudaril pomen dodatnega zaslužka pri gospodarjenju na
kmetiji: »Po šihtu sem zaslužil še dinarje s fušanjem [delom na črno] po-
poldne. Se je dalo fajn zaslužti. Pa smo pol kupli, kar smo rabli. S tem de-
narjem smo naredili hišo, štale, gorco in vinsko klet. Kupili tudi traktor
in avto pa kar je blo treba za kmetijo.« V kmečkih gospodinjstvih polkme-
tov, kjer so družinski člani dnevno migrirali, je prišel nakup avtomobila
in pred njim motorja na vrsto prej kot v nekmečkih gospodinjstvih s prib-
ližno istimi dohodki. Z denarjem so tudi plačevali davke in ostale življenj-
ske stroške za preživetje gospodinjstva, hkrati pa so večjo potrošniško
moč, predvsem v 70. letih, izkoristili za gradnjo hiše, njeno opremo in za
boljšo kvaliteto življenja. Pri tem so stremeli k spremembam in tehnolo-
škemu napredku ter denar investirali tudi v nakup živine, gnojil, boljših
semen in strojev.
Lastniki nove kmetijske mehanizacije so ostalim kmetom in sova-
ščanom dajali pozitivne predstave o lepšem, lažjem ter boljšem življenju.
Te so bile prav tako sestavni del ideologije industrijske modernizacije in
družbene ideologije napredka ter razvoja, ki sta obljubljala boljše in lep-
še življenje. Socialistični sistem je skušal s tehnološkim razvojem in mo-
dernizacijo kmečkih gospodarstev olajšati povojno pomanjkanje, priskr-
beti napredek in jih rešiti zaostalosti. S procesom modernizacije je želel
utelesiti alternativo kapitalizmu z ustvarjanjem življenjskega standarda,
ki bi tekmoval s tistim na Zahodu. Kot izpostavlja Igor Duda, je posedo-
vanje tehnoloških novitet v Jugoslaviji predstavljalo dokaz lastnega bla-
gostanja in rasti standarda ter tudi statusni simbol v tekmovanju s sose-
di, prijatelji in družino. Meja med potrebami in luksuzom se je z razvojem
potrošniške družbe vedno bolj pomikala v korist potrebe. Kar je bilo še
nedavno draga novost na tržišču, je hitro postajalo običajno v vsakem
domu (Duda 2005, 67).
205
v Štorah delal v tovarni. Je zaslužil denar in je bil potem fin kmet.
Lahko si je malo boljše stvari pridobil. So imeli dopoldne službo in po-
poldne. So imeli denar. Tisti so živeli super. Tudi ženske so hodile v
službo. Boljše so se lahko oblekli. Na kmetiji nisi lepo oblečen, ker se
hitro umažeš. Šli so v službe, ker niso meli zaslužka na kmetiji, tu so
pa zaslužili. Potem so pa lahko gospodarili doma. Recimo, je imel tri
krave in si je želel še eno pa jo je lahko kupil, prej je pa ni mogel. Hiše
so si popravljali.
Tudi sogovornik Lojze, rojen leta 1938 na Brezjah pri Podplatu na
Štajerskem, je poudaril pomen dodatnega zaslužka pri gospodarjenju na
kmetiji: »Po šihtu sem zaslužil še dinarje s fušanjem [delom na črno] po-
poldne. Se je dalo fajn zaslužti. Pa smo pol kupli, kar smo rabli. S tem de-
narjem smo naredili hišo, štale, gorco in vinsko klet. Kupili tudi traktor
in avto pa kar je blo treba za kmetijo.« V kmečkih gospodinjstvih polkme-
tov, kjer so družinski člani dnevno migrirali, je prišel nakup avtomobila
in pred njim motorja na vrsto prej kot v nekmečkih gospodinjstvih s prib-
ližno istimi dohodki. Z denarjem so tudi plačevali davke in ostale življenj-
ske stroške za preživetje gospodinjstva, hkrati pa so večjo potrošniško
moč, predvsem v 70. letih, izkoristili za gradnjo hiše, njeno opremo in za
boljšo kvaliteto življenja. Pri tem so stremeli k spremembam in tehnolo-
škemu napredku ter denar investirali tudi v nakup živine, gnojil, boljših
semen in strojev.
Lastniki nove kmetijske mehanizacije so ostalim kmetom in sova-
ščanom dajali pozitivne predstave o lepšem, lažjem ter boljšem življenju.
Te so bile prav tako sestavni del ideologije industrijske modernizacije in
družbene ideologije napredka ter razvoja, ki sta obljubljala boljše in lep-
še življenje. Socialistični sistem je skušal s tehnološkim razvojem in mo-
dernizacijo kmečkih gospodarstev olajšati povojno pomanjkanje, priskr-
beti napredek in jih rešiti zaostalosti. S procesom modernizacije je želel
utelesiti alternativo kapitalizmu z ustvarjanjem življenjskega standarda,
ki bi tekmoval s tistim na Zahodu. Kot izpostavlja Igor Duda, je posedo-
vanje tehnoloških novitet v Jugoslaviji predstavljalo dokaz lastnega bla-
gostanja in rasti standarda ter tudi statusni simbol v tekmovanju s sose-
di, prijatelji in družino. Meja med potrebami in luksuzom se je z razvojem
potrošniške družbe vedno bolj pomikala v korist potrebe. Kar je bilo še
nedavno draga novost na tržišču, je hitro postajalo običajno v vsakem
domu (Duda 2005, 67).
205
