Page 206 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 206
kmet, pol proletarec
Velja opozoriti, da je sloj polkmetov z višjim zaslužkom postajal ved-
no pomembnejši potrošnik, ki je imel vse večjo kupno močo (Geza, 1959,
Tešanovci v Prekmurju, 1959) :
83. leta smo mi meli osem, devet hektarjev zemlje. V enem letu si je
oče vplačal osebni avto Lada, jaz osebni avto Fičo, pa še gostilno smo
meli, ki je koštala približno enga fičota. Ampak takrat naša proizvo-
dnja nam je to omogočila. Pet bikov, dve tone mesa je to že bil limu-
zina avto lahko. Naši produkti so meli vrednost. Zato je pa delavska
plača bila v razmerju tudi višja, vendar je hrana mela drugo vrednost.
Pri doseganju višjega življenjskega standarda je bilo po besedah
Marjana (1936, Zaloška Gorica na Štajerskem) pomembno to, da so se
kmetje zaposlili izven kmetije in da so bili varčni: »Služba je pomenila
boljši standard. Dodaten denar si dobil. Standard si zvišal glede na to,
koliko si privarčeval. Si moral od svojih ust odtegovat.« V kontekstu raz-
mišljanja o dvigu življenjskega standarda moramo imeti v mislih tudi to,
da so osebnostne značilnosti posameznika, kot so varčnost, odrekanje,
požrtvovalnost in iskanje kompromisov, omogočile, da so si, poleg nji-
hove iznajdljivosti in podjetnosti, nekateri kmetje ustvarili več. Seveda
pa na dvig standarda niso vplivale samo osebnostne značilnosti posame-
znika ali posameznice, ampak moramo upoštevati tudi kulturni, druž-
beni in ideološki kontekst časa. Tehnični razvoj v socializmu je dvigoval
gospodarsko proizvodnjo, zviševal življenjsko raven in veljal za sredstvo
dosega srečnejše prihodnosti. V izboljšanju in obvladanju sodobne teh-
nike in mehanizacije je bil »ključ« do rešitve težav socialistične skup-
nosti. Prav tako so se v obdobju socializma kmetom odprle nove, izje-
mno privlačne možnosti za pridobivanje dohodka iz neagrarnih virov in
s tem tudi izboljšanja socialnega statusa. Pri tem je bila kombinacija zas-
lužka od kmetovanja in zaposlitve v tovarni ena izmed najpogostejših in
najdobičkonosnejših.
Ko skušamo razumeti, kaj je višji standard pomenil za življenje lju-
di, odnose med njimi in njihovo vlogo v skupnosti, pripovedi ustne zgo-
dovine razkrivajo zanimive perspektive. Po eni strani so sogovorniki in
sogovornice poudarjali, da so bili v socializmu vsi ljudje enaki in da med
njimi ni bilo velikih razlik, po drugi strani pa je bila prisotna tudi zavist
do uspešnejših kmetov, ki so jim nekateri očitali, da do višjega standar-
da niso prišli pošteno. Tistim, ki so bili premožnejši, so očitali, da izsto-
pajo in se bahajo. Kot je dejal Marjan, rojen leta 1936 v Zaloški Gorici na
206
Velja opozoriti, da je sloj polkmetov z višjim zaslužkom postajal ved-
no pomembnejši potrošnik, ki je imel vse večjo kupno močo (Geza, 1959,
Tešanovci v Prekmurju, 1959) :
83. leta smo mi meli osem, devet hektarjev zemlje. V enem letu si je
oče vplačal osebni avto Lada, jaz osebni avto Fičo, pa še gostilno smo
meli, ki je koštala približno enga fičota. Ampak takrat naša proizvo-
dnja nam je to omogočila. Pet bikov, dve tone mesa je to že bil limu-
zina avto lahko. Naši produkti so meli vrednost. Zato je pa delavska
plača bila v razmerju tudi višja, vendar je hrana mela drugo vrednost.
Pri doseganju višjega življenjskega standarda je bilo po besedah
Marjana (1936, Zaloška Gorica na Štajerskem) pomembno to, da so se
kmetje zaposlili izven kmetije in da so bili varčni: »Služba je pomenila
boljši standard. Dodaten denar si dobil. Standard si zvišal glede na to,
koliko si privarčeval. Si moral od svojih ust odtegovat.« V kontekstu raz-
mišljanja o dvigu življenjskega standarda moramo imeti v mislih tudi to,
da so osebnostne značilnosti posameznika, kot so varčnost, odrekanje,
požrtvovalnost in iskanje kompromisov, omogočile, da so si, poleg nji-
hove iznajdljivosti in podjetnosti, nekateri kmetje ustvarili več. Seveda
pa na dvig standarda niso vplivale samo osebnostne značilnosti posame-
znika ali posameznice, ampak moramo upoštevati tudi kulturni, druž-
beni in ideološki kontekst časa. Tehnični razvoj v socializmu je dvigoval
gospodarsko proizvodnjo, zviševal življenjsko raven in veljal za sredstvo
dosega srečnejše prihodnosti. V izboljšanju in obvladanju sodobne teh-
nike in mehanizacije je bil »ključ« do rešitve težav socialistične skup-
nosti. Prav tako so se v obdobju socializma kmetom odprle nove, izje-
mno privlačne možnosti za pridobivanje dohodka iz neagrarnih virov in
s tem tudi izboljšanja socialnega statusa. Pri tem je bila kombinacija zas-
lužka od kmetovanja in zaposlitve v tovarni ena izmed najpogostejših in
najdobičkonosnejših.
Ko skušamo razumeti, kaj je višji standard pomenil za življenje lju-
di, odnose med njimi in njihovo vlogo v skupnosti, pripovedi ustne zgo-
dovine razkrivajo zanimive perspektive. Po eni strani so sogovorniki in
sogovornice poudarjali, da so bili v socializmu vsi ljudje enaki in da med
njimi ni bilo velikih razlik, po drugi strani pa je bila prisotna tudi zavist
do uspešnejših kmetov, ki so jim nekateri očitali, da do višjega standar-
da niso prišli pošteno. Tistim, ki so bili premožnejši, so očitali, da izsto-
pajo in se bahajo. Kot je dejal Marjan, rojen leta 1936 v Zaloški Gorici na
206
