Page 207 - Centrih, Lev, in Polona Sitar. 2022. Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945‒1991. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 207
Za boljši življenjski standard
Štajerskem: »Recimo, vi ste mela večjo kmetijo, ste bla bolj premožna, js
pa manj. Navzven se je videlo. So rekli, da je bahač.«
Pri kmečkem in polkmečkem sloju prebivalstva je pripravljenost trdo
delati izjemnega pomena ter velja tudi za pogoj, da si sprejet v ruralno
skupnost, poleg drugih karakteristik, kot je pripravljenost pomagati dru-
gim. Tisti, ki so zaradi delovne vneme dosegli višji življenjski standard,
niso imeli nujno želje po izstopanju iz skupnosti, saj niso želeli biti sti-
gmatizirani in izobčeni. Kot se je spominjal Ludvik (1940, Gornji grad bli-
zu Zgornje Savinjske doline na Štajerskem):
Razlika se je čutila po boljšem standardu, kakšne avte je kdo imel, da
bi pa bilo razredno ločevanje, pa skoraj ni bilo opazno. Standard pri-
nese priviligirance, kot rečemo, bahače. Sem mel prvi najbolje opre-
mljeno kmetijo, a nisem želel izstopati, ampak pomagati ljudem.
Če si preveč izstopal, si veljal za vzvišenega, s čimer si lahko izgubil
družbeno vrednost, saj je v socializmu mnogo ljudi iskalo spoštovanje in
javno priznanje z identificiranjem z delavskim razredom, z njegovo skro-
mnostjo in običajnostjo. Ljudje niso želeli biti nujno povezani z ljudmi iz
višjih družbenih razredov, ker je lahko to veljalo za vir obsojanja in pos-
meha (Sitar 2020a, 114).
Iz citatov razberemo ambivalentni položaj, ki je kmetom v vsakda-
njem življenju prinašal dilemo, saj so težili k temu, da bi bili v okolici pre-
poznani kot uspešni in podjetni, hkrati pa je bil prisoten strah, da bi bili
negativno označeni kot »bahači« in s tem družbeno izobčeni. Na vsakda-
nji življenjski ravni so bili kmetje razpeti med stremljenjem k doseganju
družbenih pričakovanj in ugleda ter težnjo k napredku in uspehu na svo-
jih kmetijah ter s tem k višjemu družbenemu standardu. V tem konte-
kstu velja omeniti, da sta bili podjetnost in iznajdljivost kmetov družbe-
no zaželeni lastnosti, saj so takšni kmetje poželi družbeno odobravanje
in bili vzor drugim, težava pa se je pojavila, če je obstajal sum, da je kmet
do boljšega statusa prišel z goljufanjem drugih, krajo, špekuliranjem ali
se je kakor koli okoristil na račun drugih.
Na tem mestu velja opozoriti še na medsebojno pomoč, ki je bila tudi
v socializmu izjemno pomembna, med sorodniki, sosedi in prijatelji, ki
so si pomagali pri gradnji hleva ali hiše, košnji trave ali okopavanju nji-
ve. V procesu povečevanja nakupa kmetijske mehanizacije so prišle do
izraza medsebojne usluge, ki so vključevale tudi uporabo mehanizacije.
Ludvik, rojen leta 1948 v Gornjem gradu blizu Zgornje Savinjske doline
207
Štajerskem: »Recimo, vi ste mela večjo kmetijo, ste bla bolj premožna, js
pa manj. Navzven se je videlo. So rekli, da je bahač.«
Pri kmečkem in polkmečkem sloju prebivalstva je pripravljenost trdo
delati izjemnega pomena ter velja tudi za pogoj, da si sprejet v ruralno
skupnost, poleg drugih karakteristik, kot je pripravljenost pomagati dru-
gim. Tisti, ki so zaradi delovne vneme dosegli višji življenjski standard,
niso imeli nujno želje po izstopanju iz skupnosti, saj niso želeli biti sti-
gmatizirani in izobčeni. Kot se je spominjal Ludvik (1940, Gornji grad bli-
zu Zgornje Savinjske doline na Štajerskem):
Razlika se je čutila po boljšem standardu, kakšne avte je kdo imel, da
bi pa bilo razredno ločevanje, pa skoraj ni bilo opazno. Standard pri-
nese priviligirance, kot rečemo, bahače. Sem mel prvi najbolje opre-
mljeno kmetijo, a nisem želel izstopati, ampak pomagati ljudem.
Če si preveč izstopal, si veljal za vzvišenega, s čimer si lahko izgubil
družbeno vrednost, saj je v socializmu mnogo ljudi iskalo spoštovanje in
javno priznanje z identificiranjem z delavskim razredom, z njegovo skro-
mnostjo in običajnostjo. Ljudje niso želeli biti nujno povezani z ljudmi iz
višjih družbenih razredov, ker je lahko to veljalo za vir obsojanja in pos-
meha (Sitar 2020a, 114).
Iz citatov razberemo ambivalentni položaj, ki je kmetom v vsakda-
njem življenju prinašal dilemo, saj so težili k temu, da bi bili v okolici pre-
poznani kot uspešni in podjetni, hkrati pa je bil prisoten strah, da bi bili
negativno označeni kot »bahači« in s tem družbeno izobčeni. Na vsakda-
nji življenjski ravni so bili kmetje razpeti med stremljenjem k doseganju
družbenih pričakovanj in ugleda ter težnjo k napredku in uspehu na svo-
jih kmetijah ter s tem k višjemu družbenemu standardu. V tem konte-
kstu velja omeniti, da sta bili podjetnost in iznajdljivost kmetov družbe-
no zaželeni lastnosti, saj so takšni kmetje poželi družbeno odobravanje
in bili vzor drugim, težava pa se je pojavila, če je obstajal sum, da je kmet
do boljšega statusa prišel z goljufanjem drugih, krajo, špekuliranjem ali
se je kakor koli okoristil na račun drugih.
Na tem mestu velja opozoriti še na medsebojno pomoč, ki je bila tudi
v socializmu izjemno pomembna, med sorodniki, sosedi in prijatelji, ki
so si pomagali pri gradnji hleva ali hiše, košnji trave ali okopavanju nji-
ve. V procesu povečevanja nakupa kmetijske mehanizacije so prišle do
izraza medsebojne usluge, ki so vključevale tudi uporabo mehanizacije.
Ludvik, rojen leta 1948 v Gornjem gradu blizu Zgornje Savinjske doline
207
