Page 112 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 112
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
ne moremo upoštevati, ker sta brata Miklavčiča v nekaterih primerih
nastopala ločeno od sestre, v drugih pa tudi ločeno med seboj, prav tako
pa tudi oba Valušnika.
Med lastniki ladij male obalne plovbe je vsekakor najvažnejši že
večkrat imenovani Jožef Mauser, v Trstu živeči Gorenjec. Poleg v prvi
skupini omenjene barkače se v njegovem lastništvu zvrsti enajst potni-
ških ladij. Po letopisih sodeč je začel 11. avgusta 1868, ko je kupil par-
nik s pogonom na kolesa »Sloga« (1868–1874). Že naslednje leto je kupil
parnik na kolesa »Govo« (1869–1897). Čeprav sta bila parnika zelo sta-
ra (»Sloga« je bila grajena 1823, »Govo« pa 1837), sta se mu splačala. Od
leta 1870 do 1886 je kupil še osem majhnih parnikov, in to »Elisa« (1870–
1889), »Lonyay« (1872–1877), »Cocale« (1874–1875), »Blitz« (1875–1889),
»Marquado« (1883–1890), »Trieste« (1885–1890) in »Zeta« (1886–1889).
Mauser pa se ni ustavil tukaj. Sčasoma mu je postala mala obal-
na plovba neke vrste dodatna dejavnost. Poleg omenjenih parnikov je
v Londonu kupil tudi remorker »Surrey« (1872–1882), v ladjedelnici Sv.
Marko pa naročil vrsto manjših plovnih objektov, med katerimi navajajo
letopisi železna parnika »Narenta« (1882–1889) in »No. XI.« (1883–1889).
Obe ladji sta bili tipa »draga«. Skupaj z barkačo, ki je navedena v 1. tabe-
li, omenjajo letopisi petnajst Mauserjevih ladij. Vprašanje je kaj je počel z
remorkerjem in kaj z barkačo ter obema dragama. Kljub opombam, da so
ta plovila primerna za dela v pristaniščih, bi na vprašanje ne mogli odgo-
voriti zadovoljivo, ne da bi poznali druge podatke o Mauserju. Seznam v
Trstu izdelanih ladij, ki so ga leta 1936 izdale Združene jadranske ladje-
delnice, navaja kar devetintrideset plovnih objektov, ki jih je gradila lad-
jedelnica Sv. Marko za Jožefa Mauserja. Poleg remorkerja »Opus«, ki ga
omenjamo v preglednici, je ladjedelnica za Mauserja zgradila enaintri-
deset motornih plovil tipa kjata (štirinajst leta 1869, šest leta 1870, šti-
ri leta 1882, tri leta 1883 in štiri leta 1884), drago z imenom »Aquileia«
(1887), štiri pontone (dva leta 1882 in dva leta 1886), barkačo z imenom
»Mario« (1880) in plovilo tipa batipalo (1887). Če upoštevamo, da so vsa
omenjena plovila primerna za dela v pristanišču, potem moramo nujno
sklepati, da je imel Mauser podjetje za pristaniška dela. Podatki v arhivu
Luške kapitanije v Trstu (Capitaneria portuale – Trieste) potrjujejo, da so
bila Mauserju zaupana obsežna dela v tržaški luki prav med leti 1870 in
1889. Poleg tega govore podatki tudi o njegovih delih v Sesljanu in Tržiču.
Kakšna dela je prevzemal, iz omenjenega arhiva ni popolnoma razvidno.
112
ne moremo upoštevati, ker sta brata Miklavčiča v nekaterih primerih
nastopala ločeno od sestre, v drugih pa tudi ločeno med seboj, prav tako
pa tudi oba Valušnika.
Med lastniki ladij male obalne plovbe je vsekakor najvažnejši že
večkrat imenovani Jožef Mauser, v Trstu živeči Gorenjec. Poleg v prvi
skupini omenjene barkače se v njegovem lastništvu zvrsti enajst potni-
ških ladij. Po letopisih sodeč je začel 11. avgusta 1868, ko je kupil par-
nik s pogonom na kolesa »Sloga« (1868–1874). Že naslednje leto je kupil
parnik na kolesa »Govo« (1869–1897). Čeprav sta bila parnika zelo sta-
ra (»Sloga« je bila grajena 1823, »Govo« pa 1837), sta se mu splačala. Od
leta 1870 do 1886 je kupil še osem majhnih parnikov, in to »Elisa« (1870–
1889), »Lonyay« (1872–1877), »Cocale« (1874–1875), »Blitz« (1875–1889),
»Marquado« (1883–1890), »Trieste« (1885–1890) in »Zeta« (1886–1889).
Mauser pa se ni ustavil tukaj. Sčasoma mu je postala mala obal-
na plovba neke vrste dodatna dejavnost. Poleg omenjenih parnikov je
v Londonu kupil tudi remorker »Surrey« (1872–1882), v ladjedelnici Sv.
Marko pa naročil vrsto manjših plovnih objektov, med katerimi navajajo
letopisi železna parnika »Narenta« (1882–1889) in »No. XI.« (1883–1889).
Obe ladji sta bili tipa »draga«. Skupaj z barkačo, ki je navedena v 1. tabe-
li, omenjajo letopisi petnajst Mauserjevih ladij. Vprašanje je kaj je počel z
remorkerjem in kaj z barkačo ter obema dragama. Kljub opombam, da so
ta plovila primerna za dela v pristaniščih, bi na vprašanje ne mogli odgo-
voriti zadovoljivo, ne da bi poznali druge podatke o Mauserju. Seznam v
Trstu izdelanih ladij, ki so ga leta 1936 izdale Združene jadranske ladje-
delnice, navaja kar devetintrideset plovnih objektov, ki jih je gradila lad-
jedelnica Sv. Marko za Jožefa Mauserja. Poleg remorkerja »Opus«, ki ga
omenjamo v preglednici, je ladjedelnica za Mauserja zgradila enaintri-
deset motornih plovil tipa kjata (štirinajst leta 1869, šest leta 1870, šti-
ri leta 1882, tri leta 1883 in štiri leta 1884), drago z imenom »Aquileia«
(1887), štiri pontone (dva leta 1882 in dva leta 1886), barkačo z imenom
»Mario« (1880) in plovilo tipa batipalo (1887). Če upoštevamo, da so vsa
omenjena plovila primerna za dela v pristanišču, potem moramo nujno
sklepati, da je imel Mauser podjetje za pristaniška dela. Podatki v arhivu
Luške kapitanije v Trstu (Capitaneria portuale – Trieste) potrjujejo, da so
bila Mauserju zaupana obsežna dela v tržaški luki prav med leti 1870 in
1889. Poleg tega govore podatki tudi o njegovih delih v Sesljanu in Tržiču.
Kakšna dela je prevzemal, iz omenjenega arhiva ni popolnoma razvidno.
112
