Page 216 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 216
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Anton Leopold Kacijančič (1902–1903). Ker je možno, da so nekaj časa slu-
žili kot podoficirji, da so odslužili stroške šolanja jih s previdnostjo uvr-
ščamo med starešine.
Med ostali oficirski in uradniški kader spada v tem času še šest ljudi,
ki sicer niso bili vsi rojeni v Celju, so pa prišli iz celjskih šol. Prvi je zdrav-
nik Ivan Herzman, rojen leta 1878. V mornarico je stopil z dvajsetimi leti
kot medicinski asistent. Po šestih letih je postal korvetni zdravnik (ma-
jor), kar pomeni, da je medtem diplomiral. Leta 1907 je bil zdravnik bojne
ladje (polkovnik). Pet let kasneje je bil razvrščen v rezervo.41 Še v času sta-
re Jugoslavije je imel v Celju zasebno zdravniško ordinacijo. Iz Celja je od-
šel v mornarico Anton Esenko, rojen v Prožinu leta 1879. Prijavil se je leta
1900 kot duhovnik, kar pomeni mornariški kaplan. Leta 1912 je bil povi-
šan v mornariškega kurata (kapetan).42 Prav tako je odšel v akademijo na
Reki Robert Lutz, rojen leta 1873 na Spodnji Hudinji. Leta 1892 je bil ime-
novan za kadeta. Napredoval pa je v tehničnih strokah in je bil leta 1907
imenovan za višjega ladjedelskega inženirja 3. reda (major). Leta 1910 je
bil upokojen.43 Iz celjskih šol je odšel v mornarico Edvard Račič, sicer ro-
jen v Šmarju pri Jelšah. Po začetku službe bi sicer spadal že v prvo obdob-
je, kajti v mornarico je odšel že leta 1848. Njegov vzpon se pa začne šele
pod Daublebskym, ko je po dveletni šoli postal leta 1895 višji mornari-
ški komisar 1. reda (polkovnik).44 Profesor Rihard Riegler, ki je bil rojen v
Šentjurju pri Celju, je odšel v mornarico prav tako iz ene od celjskih šol.
V mornarici je poučeval francoščino in italijanščino na tedaj ustanovlje-
ni podoficirski šoli. Služboval je med leta 1900 in 1907.45 Končno imamo
še pomožnega pisarja Franca Kepo, ki je bil rojen v Celju leta 1885. Ni zna-
no kdaj je prišel v mornarico. Najbrž okoli leta 1900 kot mladenič palube.
Leta 1903 je bil že artilerijski podnarednik, medtem ko je leta 1908 na-
predoval med pomožne pisarje.46 Iz neke doslej neznane celjske delavni-
ce je leta 1902 odšel v puljski arzenal kovinarski delavec Franc Mališnik,
po rodu iz Teharij. Leta 1906 je bil povišan v preddelavca, leta 1915 pa v
mojstra kovinarske stroke.47 Skupno imamo torej 13 starešin – oficirjev
41 ÖStA, KA, »Qualificationsliste fasc. 82/2030 in Grundbuchblätter der K. u. K.
Kriegsmarine 3544.«
42 ÖStA, KA, »Grundbuch der K. u. K. Kriegsmarine – Abschrift fasc. 1.«
43 ÖStA, KA, »Qualificationsliste fasc. 185/4512.«
44 ÖStA, KA, »Qualificationsliste fasc. 191/4680.«
45 ÖStA, KA, »Qualificationsliste fasc. 185/4512.«
46 ÖStA, KA, »Evidenz der Marine patental Invaliden 1/2.«
47 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 1902, 1919/1902–1/429.«
216
Anton Leopold Kacijančič (1902–1903). Ker je možno, da so nekaj časa slu-
žili kot podoficirji, da so odslužili stroške šolanja jih s previdnostjo uvr-
ščamo med starešine.
Med ostali oficirski in uradniški kader spada v tem času še šest ljudi,
ki sicer niso bili vsi rojeni v Celju, so pa prišli iz celjskih šol. Prvi je zdrav-
nik Ivan Herzman, rojen leta 1878. V mornarico je stopil z dvajsetimi leti
kot medicinski asistent. Po šestih letih je postal korvetni zdravnik (ma-
jor), kar pomeni, da je medtem diplomiral. Leta 1907 je bil zdravnik bojne
ladje (polkovnik). Pet let kasneje je bil razvrščen v rezervo.41 Še v času sta-
re Jugoslavije je imel v Celju zasebno zdravniško ordinacijo. Iz Celja je od-
šel v mornarico Anton Esenko, rojen v Prožinu leta 1879. Prijavil se je leta
1900 kot duhovnik, kar pomeni mornariški kaplan. Leta 1912 je bil povi-
šan v mornariškega kurata (kapetan).42 Prav tako je odšel v akademijo na
Reki Robert Lutz, rojen leta 1873 na Spodnji Hudinji. Leta 1892 je bil ime-
novan za kadeta. Napredoval pa je v tehničnih strokah in je bil leta 1907
imenovan za višjega ladjedelskega inženirja 3. reda (major). Leta 1910 je
bil upokojen.43 Iz celjskih šol je odšel v mornarico Edvard Račič, sicer ro-
jen v Šmarju pri Jelšah. Po začetku službe bi sicer spadal že v prvo obdob-
je, kajti v mornarico je odšel že leta 1848. Njegov vzpon se pa začne šele
pod Daublebskym, ko je po dveletni šoli postal leta 1895 višji mornari-
ški komisar 1. reda (polkovnik).44 Profesor Rihard Riegler, ki je bil rojen v
Šentjurju pri Celju, je odšel v mornarico prav tako iz ene od celjskih šol.
V mornarici je poučeval francoščino in italijanščino na tedaj ustanovlje-
ni podoficirski šoli. Služboval je med leta 1900 in 1907.45 Končno imamo
še pomožnega pisarja Franca Kepo, ki je bil rojen v Celju leta 1885. Ni zna-
no kdaj je prišel v mornarico. Najbrž okoli leta 1900 kot mladenič palube.
Leta 1903 je bil že artilerijski podnarednik, medtem ko je leta 1908 na-
predoval med pomožne pisarje.46 Iz neke doslej neznane celjske delavni-
ce je leta 1902 odšel v puljski arzenal kovinarski delavec Franc Mališnik,
po rodu iz Teharij. Leta 1906 je bil povišan v preddelavca, leta 1915 pa v
mojstra kovinarske stroke.47 Skupno imamo torej 13 starešin – oficirjev
41 ÖStA, KA, »Qualificationsliste fasc. 82/2030 in Grundbuchblätter der K. u. K.
Kriegsmarine 3544.«
42 ÖStA, KA, »Grundbuch der K. u. K. Kriegsmarine – Abschrift fasc. 1.«
43 ÖStA, KA, »Qualificationsliste fasc. 185/4512.«
44 ÖStA, KA, »Qualificationsliste fasc. 191/4680.«
45 ÖStA, KA, »Qualificationsliste fasc. 185/4512.«
46 ÖStA, KA, »Evidenz der Marine patental Invaliden 1/2.«
47 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 1902, 1919/1902–1/429.«
216
