Page 215 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 215
Pomorščaki s celjskega območja (1829–1975)
drugje poudaril, pomeni drugi veliki vdor Slovencev v vojno mornarico.
To se sicer v Celju ne pozna v tolikšni meri kakor na primer v Mariboru in
Gradcu, vendar bomo videli, da je tudi Celje precej dobro zastopano pred-
vsem s podoficirji tako imenovanih novih strok.
Iz reške vojnopomorske akademije so izšli v času Daublebskega trije
visoki pomorski oficirji. Leta 1883 je diplomiral Viktor Vest, ki je bil rojen
leta 1866. Napredoval je precej hitro. Bil je na nekaj prekooceanskih poto-
vanjih s kadeti in na raznih mornariških misijah. Leta 1912 je bil povišan
v kapetana bojne ladje. Dve leti kasneje, tj. na začetku prve svetovne voj-
ne pa je bil upokojen kot trajni invalid. V nasprotju z ostalimi pomorski-
mi oficirji, ki so si skoraj vedno izbrali za penzijsko mesto Gradec, si je
Vest zbral Stražišče pri Kranju, kjer se je pri 49 letih poročil z mladenko
sedemnajstih let. Leta 1917 je umrl. Pokopan je bil v Stražišču.38 Drugi šo-
lani celjski oficir je bil Henrik Zajc (Seitz) Treffen. Diplomiral je leta 1888«
Njegova napredovanja so bila na začetku nekoliko težka, vendar so pos-
tala po letu 1905 presenetljivo nagla. Med prvo svetovno vojno je nekaj
časa poveljeval južni avstrijski floti, ki je imela svoj sedež v Boki Kotorski.
Kot komandant te flote je konec decembra 1915 izvedel znamenito akcijo
preganjanja francosko-italijanske mornarice v Otrantu, ki je preveč vzne-
mirjala južni sektor avstrijske obale.39 Leta 1919 je bil imenovan za kon-
traadmirala. Za penzijsko mesto si je izbral Gradec, kjer je leta 1940 umrl.
Bil je izrazit antinacist. Tretji veliki celjski pomorščak, ki je diplomiral v
dobi Daublebskega, je bil John Friedrich Thomas Patrick O‘Flannagan. Ni
mi znano, kako je prišel ta priimek v Celje, vendar je bil omenjeni tukaj
rojen leta 1882. Morda je bil sin ali vnuk Mateja O’Flannagana, Tržačana,
ki je bil ob koncu dvajsetih let 19. stoletja namestnik komandanta av-
strijske vojne mornarice. O‘Flannagan je diplomiral leta 1900, kar po-
meni, da je začel svoje šolanje že pred smrtjo Daublebskega. Napredoval
je najbrž hitreje kot vsi imenovani, kajti leta 1918 je bil že kapetan boj-
ne ladje.40 Leta 1918 je bil upokojen. Vojnopomorsko akademijo so obi-
skovali trije Celjani, ki pa je morda niso dovršili, ker se omenjajo samo v
temeljnih knjigah šole, medtem ko jih v drugih virih ne najdemo. To so
bili Ferdinand Erminger (1892–1893), Anton Reich (1899– 1900) in Franc
38 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 242/5994 in Grundbuchblätter der K. u. K. Kriegs-
marine 3544.«
39 ÖStA, KA, »Qualificationsliste fasc. 217/5254 in Grundbuchblätter der K. u. K.
Kriegsmarine 3544.«
40 ÖStA, KA, »Qualificationsliste fasc. 136/3930 in Grundbuchblätter der K. u. K.
Kriegsmarine 3544.«
215
drugje poudaril, pomeni drugi veliki vdor Slovencev v vojno mornarico.
To se sicer v Celju ne pozna v tolikšni meri kakor na primer v Mariboru in
Gradcu, vendar bomo videli, da je tudi Celje precej dobro zastopano pred-
vsem s podoficirji tako imenovanih novih strok.
Iz reške vojnopomorske akademije so izšli v času Daublebskega trije
visoki pomorski oficirji. Leta 1883 je diplomiral Viktor Vest, ki je bil rojen
leta 1866. Napredoval je precej hitro. Bil je na nekaj prekooceanskih poto-
vanjih s kadeti in na raznih mornariških misijah. Leta 1912 je bil povišan
v kapetana bojne ladje. Dve leti kasneje, tj. na začetku prve svetovne voj-
ne pa je bil upokojen kot trajni invalid. V nasprotju z ostalimi pomorski-
mi oficirji, ki so si skoraj vedno izbrali za penzijsko mesto Gradec, si je
Vest zbral Stražišče pri Kranju, kjer se je pri 49 letih poročil z mladenko
sedemnajstih let. Leta 1917 je umrl. Pokopan je bil v Stražišču.38 Drugi šo-
lani celjski oficir je bil Henrik Zajc (Seitz) Treffen. Diplomiral je leta 1888«
Njegova napredovanja so bila na začetku nekoliko težka, vendar so pos-
tala po letu 1905 presenetljivo nagla. Med prvo svetovno vojno je nekaj
časa poveljeval južni avstrijski floti, ki je imela svoj sedež v Boki Kotorski.
Kot komandant te flote je konec decembra 1915 izvedel znamenito akcijo
preganjanja francosko-italijanske mornarice v Otrantu, ki je preveč vzne-
mirjala južni sektor avstrijske obale.39 Leta 1919 je bil imenovan za kon-
traadmirala. Za penzijsko mesto si je izbral Gradec, kjer je leta 1940 umrl.
Bil je izrazit antinacist. Tretji veliki celjski pomorščak, ki je diplomiral v
dobi Daublebskega, je bil John Friedrich Thomas Patrick O‘Flannagan. Ni
mi znano, kako je prišel ta priimek v Celje, vendar je bil omenjeni tukaj
rojen leta 1882. Morda je bil sin ali vnuk Mateja O’Flannagana, Tržačana,
ki je bil ob koncu dvajsetih let 19. stoletja namestnik komandanta av-
strijske vojne mornarice. O‘Flannagan je diplomiral leta 1900, kar po-
meni, da je začel svoje šolanje že pred smrtjo Daublebskega. Napredoval
je najbrž hitreje kot vsi imenovani, kajti leta 1918 je bil že kapetan boj-
ne ladje.40 Leta 1918 je bil upokojen. Vojnopomorsko akademijo so obi-
skovali trije Celjani, ki pa je morda niso dovršili, ker se omenjajo samo v
temeljnih knjigah šole, medtem ko jih v drugih virih ne najdemo. To so
bili Ferdinand Erminger (1892–1893), Anton Reich (1899– 1900) in Franc
38 ÖStA, KA, »Qualificationsliste 242/5994 in Grundbuchblätter der K. u. K. Kriegs-
marine 3544.«
39 ÖStA, KA, »Qualificationsliste fasc. 217/5254 in Grundbuchblätter der K. u. K.
Kriegsmarine 3544.«
40 ÖStA, KA, »Qualificationsliste fasc. 136/3930 in Grundbuchblätter der K. u. K.
Kriegsmarine 3544.«
215
