Page 218 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 218
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Julij Sanderly, ki je nastopil leta 1892, napredoval pa leto dni kasneje55
in Franc Pugmeister, ki je obvezo podpisal leta 1898, našitke podnare-
dnika pa dobil leta 1902.56 Vsi trije so služili po dvanajst let. Narednik
(Maschinenmaat.) je postal v Ptuju rojeni Celjan Leopold Costa. Iz Celja v
Pulj se je odpeljal leta 1888 z nekim neznanim furmanom. Obvezal se je
za dvanajst let. Leta 1892 je dobil naredniški čin. Konec leta 1900 se ome-
nja v Trstu. Več o njegovem nadaljnjem življenju ne vemo.57 Robert Pešič,
ki je bil rojen v Trstu leta 1883, je bil po starših pristojen v Celje, kjer je
tudi živel. Leta 1887 je odšel v mornarico kot mladenič stroja. Leta 1900
je podpisal obvezo za dvanajst let službe. V treh letih je dosegel čin pod-
narednika. Leta 1906 je bil že imenovan za nižjega vodnika strojne stro-
ke (Untermaschinenwarter). Leta 1912 je bil odpuščen in od tedaj je ži-
vel v Celju.58 V Celje je bil pristojen in tam tudi živel v Mariboru rojeni
Ivan De Toma. Leta 1901 je podpisal obvezo za dvanajst let. V službi so
ga zatekle priprave na vojno, zato je ostal v mornarici še dalje, tj. do kon-
ca prve svetovne vojne. De Toma je med vsemi celjskimi podoficirji dose-
gel največ. Leta 1916 so mu namreč izročili našitke vodnika strojne stroke
(Maschinenwarter).59 Krmarske stroke se je oprijel Miroslav Hofman. V
mornarico se je podal leta 1886. Štirinajst let kasneje je bil povišan v pod-
narednika krmarske stroke (Steuerngast). Služil je najmanj do leta 1904.60
Končno sta tu še dva podoficirja artilerijske stroke. Prvi je v Sv. Križu pri
Beljaku rojeni Jožef Costa, brat že omenjenega Leopolda.61 Iz Celja, kjer
je živel pri starših, je odpotoval leta 1892. Obvezal se je za deset let, služil
pa jih je najmanj dvanajst. Leta 1894 je postal nižji podnarednik artileri-
je (Waffengast). Drugi je bil Mati ja Šporn. Ni znano, kdaj je prišel v mor-
narico, vsekakor pred letom 1900, kajti tedaj je bil že artilerijski podnare-
dnik (Waffenquartiermeister). Leta 1907 je bil penzioniran kot invalid.62
Tako smo našteli 30 celjskih mornariških starešin v času personalne
administracije Daublebskega. To je čas, ko so bili viri najbolje urejeni, čas
najboljših mornariških pisarjev, ki so se držali določenega reda in pravil,
ki jih je narekovala komanda mornarice. Vse do leta 1895 ni nikakršnih
55 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 298 m 7.«
56 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 351 m 3.«
57 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 263 m 251.«
58 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 369 m 236.«
59 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 386 m 206.«
60 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 263 m 244.«
61 ÖStA, KA, » Manschaftgrundbuchblätter 294 m 300.«
62 ÖStA, KA, »Evidenz der Marine patental Invaliden Vol. 4/148.«
218
Julij Sanderly, ki je nastopil leta 1892, napredoval pa leto dni kasneje55
in Franc Pugmeister, ki je obvezo podpisal leta 1898, našitke podnare-
dnika pa dobil leta 1902.56 Vsi trije so služili po dvanajst let. Narednik
(Maschinenmaat.) je postal v Ptuju rojeni Celjan Leopold Costa. Iz Celja v
Pulj se je odpeljal leta 1888 z nekim neznanim furmanom. Obvezal se je
za dvanajst let. Leta 1892 je dobil naredniški čin. Konec leta 1900 se ome-
nja v Trstu. Več o njegovem nadaljnjem življenju ne vemo.57 Robert Pešič,
ki je bil rojen v Trstu leta 1883, je bil po starših pristojen v Celje, kjer je
tudi živel. Leta 1887 je odšel v mornarico kot mladenič stroja. Leta 1900
je podpisal obvezo za dvanajst let službe. V treh letih je dosegel čin pod-
narednika. Leta 1906 je bil že imenovan za nižjega vodnika strojne stro-
ke (Untermaschinenwarter). Leta 1912 je bil odpuščen in od tedaj je ži-
vel v Celju.58 V Celje je bil pristojen in tam tudi živel v Mariboru rojeni
Ivan De Toma. Leta 1901 je podpisal obvezo za dvanajst let. V službi so
ga zatekle priprave na vojno, zato je ostal v mornarici še dalje, tj. do kon-
ca prve svetovne vojne. De Toma je med vsemi celjskimi podoficirji dose-
gel največ. Leta 1916 so mu namreč izročili našitke vodnika strojne stroke
(Maschinenwarter).59 Krmarske stroke se je oprijel Miroslav Hofman. V
mornarico se je podal leta 1886. Štirinajst let kasneje je bil povišan v pod-
narednika krmarske stroke (Steuerngast). Služil je najmanj do leta 1904.60
Končno sta tu še dva podoficirja artilerijske stroke. Prvi je v Sv. Križu pri
Beljaku rojeni Jožef Costa, brat že omenjenega Leopolda.61 Iz Celja, kjer
je živel pri starših, je odpotoval leta 1892. Obvezal se je za deset let, služil
pa jih je najmanj dvanajst. Leta 1894 je postal nižji podnarednik artileri-
je (Waffengast). Drugi je bil Mati ja Šporn. Ni znano, kdaj je prišel v mor-
narico, vsekakor pred letom 1900, kajti tedaj je bil že artilerijski podnare-
dnik (Waffenquartiermeister). Leta 1907 je bil penzioniran kot invalid.62
Tako smo našteli 30 celjskih mornariških starešin v času personalne
administracije Daublebskega. To je čas, ko so bili viri najbolje urejeni, čas
najboljših mornariških pisarjev, ki so se držali določenega reda in pravil,
ki jih je narekovala komanda mornarice. Vse do leta 1895 ni nikakršnih
55 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 298 m 7.«
56 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 351 m 3.«
57 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 263 m 251.«
58 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 369 m 236.«
59 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 386 m 206.«
60 ÖStA, KA, »Manschaftgrundbuchblätter 263 m 244.«
61 ÖStA, KA, » Manschaftgrundbuchblätter 294 m 300.«
62 ÖStA, KA, »Evidenz der Marine patental Invaliden Vol. 4/148.«
218
