Page 220 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 220
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
V času od leta 1903 do 1918 je na vojnopomorski akademiji študiralo in
dokončalo svoj pomorski študij osem Celjanov. Med njimi so štirje dosegli
čin poročnika bojne ladje, dva sta bila poročnika fregate in dva sta ostala
na stopnji kadeta. Prvi je bil Alfred Emil Rajmond Macher. Akademijo je
dokončal leta 1903. Čin poročnika bojne ladje je dosegel leta 1912. Čudno
se zdi, da med vojno ni napredoval. Leta 1919 je bil namreč upokojen v
tem činu. Drugi je bil Gilbert Schneditz. Julija 1904 je postal kadet. Čin
poročnika bojne ladje si je našil leta 1913. Leto dni kasneje je bil iz ne-
znanih razlogov upokojen. Ob začetku vojne z Italijo je bil reaktiviran.
Kakor Macher je bil leta 1919 upokojen v istem činu. Tretji je bil Miroslav
Štumberger (družina se je prvotno imenovala Strmbregar). Rojen je bil
leta 1892 v Šmarju pri Jelšah. V mornarico je odšel iz celjske gimnazije
leta 1911 kot aspirant. Leta 1913 je postal kadet. Konec prve svetovne voj-
ne je dočakal kot poročnik bojne ladje. Že v času Avstrije je bil znan zbira-
telj pomorskih zgodovinskih predmetov. To mu je kasneje omogočilo, da
je ustvaril lastno muzejsko zbirko v Baošiću v Boki Kotorski. O njem bo
še govor v času Jugoslovanske vojne mornarice. Četrti je bil Franc Adolf
Pramberger. Rojen je bil v Gorici, pristojen pa v Celje. V akademijo je od-
šel leta 1915. Eno leto je bil aspirant, nato eno leto kadet. Čin poročnika
fregate je nosil le nekaj mesecev, kajti leta 1918 je dobil našitke poročnika
bojne ladje. Leta 1919 je bil odpuščen kot premlad za upokojitev. Leta 1913
je iz celjske gimnazije odšel v mornarico aspirant Pavel Friderik Scarpa.
Poročnik fregate je postal leta 1916. Ob koncu vojne je bil odpuščen. Leto
dni za njim je prav tako iz celjske gimnazije odšel aspirant Franc Karel
Maksimilijan Khil. Po enem letu šolanja je postal kadet in leta 1917 poroč-
nik fregate. Služil je do konca svetovne vojne. Na stopnji kadeta sta osta-
la: Leo Smolej, ki je dokončal študij akademije leta 1908 in se leta 1910 ne
omenja več, ter Viktor Hollega von Hollegau, ki se je vpisal leta 1910. Od
leta 1914, ko je postal kadet, ni več napredoval. Po vojni je bil odpuščen.
Dalje imamo štiri učence akademije, ki niso končali študija. Edini, ki
je odšel iz šole, ker razreda ni dokončal, je Otmar Alojzij Janouš. V prvih
dveh razredih je bil po rangu nekje med zadnjimi, v tretjem letniku pa je
popolnoma odpovedal. Najbrž je moral nekaj časa služiti kot podoficir,
da je na ta način povrnil stroške šolanja. Ostale tri pa je presenetil konec
vojne, enega v tretjem (Elmar Boschek), enega v drugem (Kurt Kessler) in
enega v prvem (Walter Kessler) letniku.
Pričakovati bi bilo, da bi v času zadnje administracije našteli manj po-
doficirjev, kakor v dobi Dahlerupa ali Daublebskega. To bi moralo veljati v
220
V času od leta 1903 do 1918 je na vojnopomorski akademiji študiralo in
dokončalo svoj pomorski študij osem Celjanov. Med njimi so štirje dosegli
čin poročnika bojne ladje, dva sta bila poročnika fregate in dva sta ostala
na stopnji kadeta. Prvi je bil Alfred Emil Rajmond Macher. Akademijo je
dokončal leta 1903. Čin poročnika bojne ladje je dosegel leta 1912. Čudno
se zdi, da med vojno ni napredoval. Leta 1919 je bil namreč upokojen v
tem činu. Drugi je bil Gilbert Schneditz. Julija 1904 je postal kadet. Čin
poročnika bojne ladje si je našil leta 1913. Leto dni kasneje je bil iz ne-
znanih razlogov upokojen. Ob začetku vojne z Italijo je bil reaktiviran.
Kakor Macher je bil leta 1919 upokojen v istem činu. Tretji je bil Miroslav
Štumberger (družina se je prvotno imenovala Strmbregar). Rojen je bil
leta 1892 v Šmarju pri Jelšah. V mornarico je odšel iz celjske gimnazije
leta 1911 kot aspirant. Leta 1913 je postal kadet. Konec prve svetovne voj-
ne je dočakal kot poročnik bojne ladje. Že v času Avstrije je bil znan zbira-
telj pomorskih zgodovinskih predmetov. To mu je kasneje omogočilo, da
je ustvaril lastno muzejsko zbirko v Baošiću v Boki Kotorski. O njem bo
še govor v času Jugoslovanske vojne mornarice. Četrti je bil Franc Adolf
Pramberger. Rojen je bil v Gorici, pristojen pa v Celje. V akademijo je od-
šel leta 1915. Eno leto je bil aspirant, nato eno leto kadet. Čin poročnika
fregate je nosil le nekaj mesecev, kajti leta 1918 je dobil našitke poročnika
bojne ladje. Leta 1919 je bil odpuščen kot premlad za upokojitev. Leta 1913
je iz celjske gimnazije odšel v mornarico aspirant Pavel Friderik Scarpa.
Poročnik fregate je postal leta 1916. Ob koncu vojne je bil odpuščen. Leto
dni za njim je prav tako iz celjske gimnazije odšel aspirant Franc Karel
Maksimilijan Khil. Po enem letu šolanja je postal kadet in leta 1917 poroč-
nik fregate. Služil je do konca svetovne vojne. Na stopnji kadeta sta osta-
la: Leo Smolej, ki je dokončal študij akademije leta 1908 in se leta 1910 ne
omenja več, ter Viktor Hollega von Hollegau, ki se je vpisal leta 1910. Od
leta 1914, ko je postal kadet, ni več napredoval. Po vojni je bil odpuščen.
Dalje imamo štiri učence akademije, ki niso končali študija. Edini, ki
je odšel iz šole, ker razreda ni dokončal, je Otmar Alojzij Janouš. V prvih
dveh razredih je bil po rangu nekje med zadnjimi, v tretjem letniku pa je
popolnoma odpovedal. Najbrž je moral nekaj časa služiti kot podoficir,
da je na ta način povrnil stroške šolanja. Ostale tri pa je presenetil konec
vojne, enega v tretjem (Elmar Boschek), enega v drugem (Kurt Kessler) in
enega v prvem (Walter Kessler) letniku.
Pričakovati bi bilo, da bi v času zadnje administracije našteli manj po-
doficirjev, kakor v dobi Dahlerupa ali Daublebskega. To bi moralo veljati v
220
