Page 226 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 226
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
akademiji začel Ivan Osterc, ki je postal poročnik bojne ladje leta 1938. V
njegovem letniku je bil tudi Oto Lubec, specializiran v torpedistiki. Čin
poročnika bojne ladje 1. reda je dobil leta 1939. Pred izpitom je opravil te-
čaj spoznavanja in upravljanja z bojnimi strupi. Poročnik bojne ladje 2.
reda je postal Milan Šonc, ki je svoj študij začel leta 1926. Specializiral se
je za telegrafijo. Isti čin je leta 1940 dosegel Franc Druškovič, ki je odšel
v akademijo leta 1929. V tridesetih letih je zanimanje Celjanov za vojno-
pomorsko akademijo precej upadlo, kajti v njej srečamo le še dva gojenca
iz Celja, ki sta postala oficirja. Leta 1933, torej sedem let po Šoncu, je od-
šel v akademijo Marijan Gorečan, ki je leta 1939 dobil čin poročnika fre-
gate. Končno je leta 1936 odšel v akademijo, v Braniku rojeni celjski dijak
Vladimir Birsa. Diplomiral je leta 1939. Vojno je dočakal kot poročnik kor-
vete. (Tu je avtor spregledal še nekaj imen. To so npr. Branko Voglar, iz ge-
neracije, ki se je zapisala vojni mornarici v dvajsetih letih; pred vojno je bil
poročnik bojne ladje; Nikolaj Safonov, rojen 1917 v Leningradu, na celjski
gimnaziji maturiral 1935, pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku kon-
čal 1938 kot poročnik korvete; bil aktivni udeleženec NOB v 1. slovenski
artilerijski brigadi in mornariškem odredu pri 9. korpusu; po osvobodi-
tvi ostal v JVM in bil 1968 upokojen kot kapetan bojne ladje; Mirko Kralj,
Celjan, ki pa ni maturiral na celjski gimnaziji, čeravno je bil nekaj let njen
dijak, za mornariškega častnika študiral v istem letniku kot prej ome-
njeni Nikolaj Safonov, med vojno bil v jugoslovanski kraljevski mornari-
ci, sedaj živi na Malti; Karel Kos, na celjski gimnaziji maturiral 1937, pred
izbruhom vojne bil poročnik korvete, med vojno prestopil v nemško voj-
no mornarico, danes živi v inozemstvu; Stanislav Božič in Adolf Poharc,
celjska maturanta iz leta 1938, 1. aprila 1941 sta bila poročnika korvete;
Božič živi v Kanadi. Op. ur.)
Celjska gimnazija se lahko ponaša s štirimi odličnimi pomorski-
mi inženirji. V Braslovčah rojeni ing. Ivan Rojnik je študiral na tehnič-
ni fakulteti univerze v Gdansku. Leta 1927 se je prijavil v jugoslovansko
vojno mornarico kot artilerijski inženir poročnik. Nekaj časa je plul na
»Dalmaciji« in na rušilcu »Dubrovniku«, kjer je študiral razporeditev in
učinkovitost artilerije. Nato je bil določen, da z artilerijo opremi nove ru-
šilce »Beograd«, »Zagreb« in »Ljubljano«. Tu je njegovo ime tesno pove-
zano z narodnim herojem Sergejem Mašero. Drugi je bil strojnotehnič-
ni inženir Anton Ošlak, rojen v Ponikvah. O njem vemo žal le to, da se je
bavil z ladijskim strojništvom. Po činu je bil inženir-podpolkovnik. Kot
tretji sledi inženir-major Milan Pulko, ki je prišel v mornarico leta 1928.
226
akademiji začel Ivan Osterc, ki je postal poročnik bojne ladje leta 1938. V
njegovem letniku je bil tudi Oto Lubec, specializiran v torpedistiki. Čin
poročnika bojne ladje 1. reda je dobil leta 1939. Pred izpitom je opravil te-
čaj spoznavanja in upravljanja z bojnimi strupi. Poročnik bojne ladje 2.
reda je postal Milan Šonc, ki je svoj študij začel leta 1926. Specializiral se
je za telegrafijo. Isti čin je leta 1940 dosegel Franc Druškovič, ki je odšel
v akademijo leta 1929. V tridesetih letih je zanimanje Celjanov za vojno-
pomorsko akademijo precej upadlo, kajti v njej srečamo le še dva gojenca
iz Celja, ki sta postala oficirja. Leta 1933, torej sedem let po Šoncu, je od-
šel v akademijo Marijan Gorečan, ki je leta 1939 dobil čin poročnika fre-
gate. Končno je leta 1936 odšel v akademijo, v Braniku rojeni celjski dijak
Vladimir Birsa. Diplomiral je leta 1939. Vojno je dočakal kot poročnik kor-
vete. (Tu je avtor spregledal še nekaj imen. To so npr. Branko Voglar, iz ge-
neracije, ki se je zapisala vojni mornarici v dvajsetih letih; pred vojno je bil
poročnik bojne ladje; Nikolaj Safonov, rojen 1917 v Leningradu, na celjski
gimnaziji maturiral 1935, pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku kon-
čal 1938 kot poročnik korvete; bil aktivni udeleženec NOB v 1. slovenski
artilerijski brigadi in mornariškem odredu pri 9. korpusu; po osvobodi-
tvi ostal v JVM in bil 1968 upokojen kot kapetan bojne ladje; Mirko Kralj,
Celjan, ki pa ni maturiral na celjski gimnaziji, čeravno je bil nekaj let njen
dijak, za mornariškega častnika študiral v istem letniku kot prej ome-
njeni Nikolaj Safonov, med vojno bil v jugoslovanski kraljevski mornari-
ci, sedaj živi na Malti; Karel Kos, na celjski gimnaziji maturiral 1937, pred
izbruhom vojne bil poročnik korvete, med vojno prestopil v nemško voj-
no mornarico, danes živi v inozemstvu; Stanislav Božič in Adolf Poharc,
celjska maturanta iz leta 1938, 1. aprila 1941 sta bila poročnika korvete;
Božič živi v Kanadi. Op. ur.)
Celjska gimnazija se lahko ponaša s štirimi odličnimi pomorski-
mi inženirji. V Braslovčah rojeni ing. Ivan Rojnik je študiral na tehnič-
ni fakulteti univerze v Gdansku. Leta 1927 se je prijavil v jugoslovansko
vojno mornarico kot artilerijski inženir poročnik. Nekaj časa je plul na
»Dalmaciji« in na rušilcu »Dubrovniku«, kjer je študiral razporeditev in
učinkovitost artilerije. Nato je bil določen, da z artilerijo opremi nove ru-
šilce »Beograd«, »Zagreb« in »Ljubljano«. Tu je njegovo ime tesno pove-
zano z narodnim herojem Sergejem Mašero. Drugi je bil strojnotehnič-
ni inženir Anton Ošlak, rojen v Ponikvah. O njem vemo žal le to, da se je
bavil z ladijskim strojništvom. Po činu je bil inženir-podpolkovnik. Kot
tretji sledi inženir-major Milan Pulko, ki je prišel v mornarico leta 1928.
226
