Page 309 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 309
Admiral Maksimilijan Daublebsky von Sterneck iz Celovca (roj. 1829)
in 1893 (za kasnejša leta so viri pomanjkljivi), je prišlo iz slovenskih de-
žel do 15 % novih rekrutirancev, ki so bili, razen izredno redkih prime-
rov, prostovoljci. Tak uspeh je Daublebskega opogumil. Že v prvih letih je
dal opazovati sposobnost slovenskih fantov. To je povzročilo pogostejša
napredovanja. Od tedaj dalje opažamo, da raste število slovenskih stare-
šin v odnosu do slovenskih mornarjev. Začelo se je z razmerjem 1:4 in se
v letih 1896 in 1897 ustalilo pri razmerju 1:3. To je bilo tedaj enakovredno
Nemcem in Čehom, vendar brez privilegiranosti.
Takšna politika do Slovencev pa je kmalu naletela na odpor vojaških
krogov na Dunaju in seveda v samem ministrstvu za vojsko. Tu je tre-
ba poudariti, da pomeni obdobje Daublebskega tudi največji vzpon slo-
venskega pomorskega gospodarstva na Reki, v Trstu in v istrskih mes-
tih. V tem času je po svetovnih morjih plulo 11 slovenskih jadrnic in 16
parnikov, pri katerih je bil udeležen tudi slovenski kapital. V tem času
je Radoveljčan Jožef Mauser s svojimi plovnimi objekti gradil novo pri-
stanišče v Trstu. Slovenci se v večjem številu pojavljajo v trgovskih in in-
dustrijskih komorah na Reki, v Rovinju, Kopru in Trstu. V pomorskih
družbah, kakor so bile »Adria« (Regia ungarica società di navigazione
marittima «Adria«), »Ungaro-Croata« (Società in azioni Ungaro-Croata
di navigazione marittima), «Oriente« (Società anonima armatori mari-
ttimi »Oriente«) in Ogrsko-hrvaška družba za svobodno plovbo (Società
Ungaro-Croata di navigazione libera) na Reki, Paroplovba Trst-Milje
(Navigazione a vapore Trieste-Muggia), »Austro-Americana«, Svobodna
tržaška plovba (Navigazione libera triestina) v Trstu, Pomorska parop-
lovna družba (Società di navigazione marittima a vapore) v Kopru, in v
drugih družbah se pojavi jo močne kvote slovenskega kapitala, ki je bil iz
leta v leto večji (vendar še vedno premajhen za tedanje slovenske zmoglji-
vosti). Vse to nekako dolgujemo liberalnejši, morda bi lahko celo rekli ne-
koliko protekcionistični politiki Daublebskega do Slovencev, s katerimi
je imela mornarica najpogostejše trgovske stike. To sicer še ni ogroža-
lo nemškega, italijanskega in madžarskega kapitala v pomorstvu monar-
hije, vendar je postajalo za nekatere iredentistično usmerjene Italijane,
predvsem v Trstu, zaskrbljujoče. Zato ni čudno, da so o tem pojavu raz-
pravljali tudi v vojaških krogih (dobavitelji!), ki so po drugi strani name-
njali Slovence v kopne rodove vojske (kar je kasneje v veliki meri uspelo).
Zaradi tega se je začela v iredentističnih in vojaških krogih intenzivna
agitacija proti Slovencem na morju. Ta agitacija je v svojem bistvu podob-
309
in 1893 (za kasnejša leta so viri pomanjkljivi), je prišlo iz slovenskih de-
žel do 15 % novih rekrutirancev, ki so bili, razen izredno redkih prime-
rov, prostovoljci. Tak uspeh je Daublebskega opogumil. Že v prvih letih je
dal opazovati sposobnost slovenskih fantov. To je povzročilo pogostejša
napredovanja. Od tedaj dalje opažamo, da raste število slovenskih stare-
šin v odnosu do slovenskih mornarjev. Začelo se je z razmerjem 1:4 in se
v letih 1896 in 1897 ustalilo pri razmerju 1:3. To je bilo tedaj enakovredno
Nemcem in Čehom, vendar brez privilegiranosti.
Takšna politika do Slovencev pa je kmalu naletela na odpor vojaških
krogov na Dunaju in seveda v samem ministrstvu za vojsko. Tu je tre-
ba poudariti, da pomeni obdobje Daublebskega tudi največji vzpon slo-
venskega pomorskega gospodarstva na Reki, v Trstu in v istrskih mes-
tih. V tem času je po svetovnih morjih plulo 11 slovenskih jadrnic in 16
parnikov, pri katerih je bil udeležen tudi slovenski kapital. V tem času
je Radoveljčan Jožef Mauser s svojimi plovnimi objekti gradil novo pri-
stanišče v Trstu. Slovenci se v večjem številu pojavljajo v trgovskih in in-
dustrijskih komorah na Reki, v Rovinju, Kopru in Trstu. V pomorskih
družbah, kakor so bile »Adria« (Regia ungarica società di navigazione
marittima «Adria«), »Ungaro-Croata« (Società in azioni Ungaro-Croata
di navigazione marittima), «Oriente« (Società anonima armatori mari-
ttimi »Oriente«) in Ogrsko-hrvaška družba za svobodno plovbo (Società
Ungaro-Croata di navigazione libera) na Reki, Paroplovba Trst-Milje
(Navigazione a vapore Trieste-Muggia), »Austro-Americana«, Svobodna
tržaška plovba (Navigazione libera triestina) v Trstu, Pomorska parop-
lovna družba (Società di navigazione marittima a vapore) v Kopru, in v
drugih družbah se pojavi jo močne kvote slovenskega kapitala, ki je bil iz
leta v leto večji (vendar še vedno premajhen za tedanje slovenske zmoglji-
vosti). Vse to nekako dolgujemo liberalnejši, morda bi lahko celo rekli ne-
koliko protekcionistični politiki Daublebskega do Slovencev, s katerimi
je imela mornarica najpogostejše trgovske stike. To sicer še ni ogroža-
lo nemškega, italijanskega in madžarskega kapitala v pomorstvu monar-
hije, vendar je postajalo za nekatere iredentistično usmerjene Italijane,
predvsem v Trstu, zaskrbljujoče. Zato ni čudno, da so o tem pojavu raz-
pravljali tudi v vojaških krogih (dobavitelji!), ki so po drugi strani name-
njali Slovence v kopne rodove vojske (kar je kasneje v veliki meri uspelo).
Zaradi tega se je začela v iredentističnih in vojaških krogih intenzivna
agitacija proti Slovencem na morju. Ta agitacija je v svojem bistvu podob-
309
