Page 51 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 51
Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo – navtika – navigacija (2. polovica 18. stoletja)
treba verjeti, ker ni v poročilu nobene opore, ki bi nas zavajala v drugač-
no sklepanje.
Če vse te ugotovitve povežemo s številom in lepoto ladijskih modelov
njegove dvorane, pridemo do sklepa, da je imel popolnoma prav, ko je
zbirko ocenil za »edinstveno v naših deželah«. Zato ni čudno, da so bili
modeli po njegovem odhodu iz Ljubljane deloma razneseni, da jih je kasneje
nekaj prevzela vojna mornarica – prav tako iz pedagoških namenov. Če
temeljito preučimo razne zapise pri posameznih mornariških oficirjih,
inženirjih in podoficirjih avstrijske in jugoslovanske vojne mornarice,
predvsem Vrečkovega in Peganovega, nam pedagoški moment stopi pred
oči kot prvi in najvažnejši. In to je bil Gruberjev cilj, kar dokazuje že
večkrat omenjeno poročilo. Čeprav so bili modeli, ki jih omenja izročilo,
prepeljani v mornariško bazo v Pulju po letu 1849, torej že v dobi, ko so
začeli graditi ladje na parni pogon, ne moremo mimo dejstva, da veliki
tvorec avstrijske vojnopomorske baze v Pulju viceadmiral Hans Birch von
Dahlerup ni verjel v zmago strojev, ki jih je imel za modno muho, marveč
v zmago jader, o čemer je najbrž prepričal tudi svojega naslednika gene-
rallajtnanta von Wimpfena, ki ga imamo za začetnika mornariškega mu-
zeja v Pulju.
Pedagoški moment torej. Ta vključuje vse tisto, kar je Gruber v svo-
jem poročilu nakazal, in vsekakor tudi ladjedelsko teorijo, ki je bila v nje-
govem času, kakor v času ustvarjanja mornariške baze v Pulju, več kot
potrebna.
Gruberjev zapis, da bodo na modelih izobražujoči se učenci koristili
vsej državi, pa skriva še veliko več kot samo pedagoški moment. Pod be-
sedama »vsej državi« ne moremo razumeti samo kopnega. V primeru bro-
darske šole ne smemo misliti samo na plovbo po rekah, v našem prime-
ru po Savi. Misliti moramo tudi na plovbo po morju, saj smo v dobi, ko je
Avstrija ustvarjala svojo vojno in trgovsko floto. Da je Gruber intenzivno
mislil na morje, dokazujejo modeli morskih ladij, predvsem pa tistih, ki
so bile namenjene obrambi Jadrana, pa tudi obrambi trgovske flote pred
sredozemskimi korzarji, ki so brez usmiljenja napadali vse ladje, ki so vo-
zile vrednejše tovore in »človeški material«, kateri se je dal odlično pro-
dati v suženjstvo na trgih na Rodosu, Cipru, v Smirni in drugod. Na dru-
gi strani so štirje od ohranjenih modelov modeli globokomorskih ladij.
Globokomorski sta bili tudi fregati v mornariškem muzeju v Pulju. Po za-
pisu Riharda Makovca lahko domnevamo, da jih je bilo več. Podobno se
da sklepati po zapisih Vladimirja Andoljška in Ervina Finka. Od vseh ti-
51
treba verjeti, ker ni v poročilu nobene opore, ki bi nas zavajala v drugač-
no sklepanje.
Če vse te ugotovitve povežemo s številom in lepoto ladijskih modelov
njegove dvorane, pridemo do sklepa, da je imel popolnoma prav, ko je
zbirko ocenil za »edinstveno v naših deželah«. Zato ni čudno, da so bili
modeli po njegovem odhodu iz Ljubljane deloma razneseni, da jih je kasneje
nekaj prevzela vojna mornarica – prav tako iz pedagoških namenov. Če
temeljito preučimo razne zapise pri posameznih mornariških oficirjih,
inženirjih in podoficirjih avstrijske in jugoslovanske vojne mornarice,
predvsem Vrečkovega in Peganovega, nam pedagoški moment stopi pred
oči kot prvi in najvažnejši. In to je bil Gruberjev cilj, kar dokazuje že
večkrat omenjeno poročilo. Čeprav so bili modeli, ki jih omenja izročilo,
prepeljani v mornariško bazo v Pulju po letu 1849, torej že v dobi, ko so
začeli graditi ladje na parni pogon, ne moremo mimo dejstva, da veliki
tvorec avstrijske vojnopomorske baze v Pulju viceadmiral Hans Birch von
Dahlerup ni verjel v zmago strojev, ki jih je imel za modno muho, marveč
v zmago jader, o čemer je najbrž prepričal tudi svojega naslednika gene-
rallajtnanta von Wimpfena, ki ga imamo za začetnika mornariškega mu-
zeja v Pulju.
Pedagoški moment torej. Ta vključuje vse tisto, kar je Gruber v svo-
jem poročilu nakazal, in vsekakor tudi ladjedelsko teorijo, ki je bila v nje-
govem času, kakor v času ustvarjanja mornariške baze v Pulju, več kot
potrebna.
Gruberjev zapis, da bodo na modelih izobražujoči se učenci koristili
vsej državi, pa skriva še veliko več kot samo pedagoški moment. Pod be-
sedama »vsej državi« ne moremo razumeti samo kopnega. V primeru bro-
darske šole ne smemo misliti samo na plovbo po rekah, v našem prime-
ru po Savi. Misliti moramo tudi na plovbo po morju, saj smo v dobi, ko je
Avstrija ustvarjala svojo vojno in trgovsko floto. Da je Gruber intenzivno
mislil na morje, dokazujejo modeli morskih ladij, predvsem pa tistih, ki
so bile namenjene obrambi Jadrana, pa tudi obrambi trgovske flote pred
sredozemskimi korzarji, ki so brez usmiljenja napadali vse ladje, ki so vo-
zile vrednejše tovore in »človeški material«, kateri se je dal odlično pro-
dati v suženjstvo na trgih na Rodosu, Cipru, v Smirni in drugod. Na dru-
gi strani so štirje od ohranjenih modelov modeli globokomorskih ladij.
Globokomorski sta bili tudi fregati v mornariškem muzeju v Pulju. Po za-
pisu Riharda Makovca lahko domnevamo, da jih je bilo več. Podobno se
da sklepati po zapisih Vladimirja Andoljška in Ervina Finka. Od vseh ti-
51
