Page 55 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 55
Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo – navtika – navigacija (2. polovica 18. stoletja)
jih je najemala v tujini, zlasti v Genovi25, Neapeljskem kraljestvu in pape-
ški državi. Imamo celo oficirje, ki izhajajo z Irske, iz Anglije in Francije26
(Matej O'Flanagan, La Motte itd.). Zato je naravno, da je skušala izobrazi-
ti lastni pomorski kader, ki ga je deloma šolala v tujini, deloma pa na na-
čin korzarov, tj. na praktičnih vožnjah, kjer je vsak oficir prestal kariero
od »mladeniča« (mladeniča palube) do odgovornih položajev ali povelj-
stva. Jasno je, da so takšni oficirji bolj obvladali terestrično kakor astro-
nomsko navigacijo, četudi so znali pluti »po zvezdah«. Logično je torej, da
je Gruber vsaj skušal posredovati astronomsko navigacijo bodočim vojno-
pomorskim oficirjem, in to seveda ob pouku navtike pri skrbno izdelanih
modelih in pouku astronomije. Zlobna Hacquetova pripomba, da so nav-
tiko zaupali napačnemu človeku, in pa Castriottov vzklik o pregonu vede-
ževalcev iz zvezd sta najboljši dokaz za to.27 Toda prav te zlobne pripombe
dokazujejo tudi, da je država – v tem primeru ne več samo kranjski dežel-
ni stanovi – Gruberju zaupala. Zato rahli dvom, da bi prvi avstrijski doma
šolani vojnopomorski oficirji prišli iz Gruberjeve »brodarske« šole, skoraj
popolnoma odpade.
Treba je še upoštevati, da so morali vsaj nekoliko astronomije in
astronomske navigacije poznati tudi vojnopomorski pravniki ali – kakor
so jim rekli tedaj – avditorji, ker bi drugače ne mogli soditi poveljnikov in
drugih oficirjev v primeru navigacijskih napak. Nekaj astronomske navi-
gacije so morali poznati tudi pomorski zdravniki (morda razen kirurgov
– ranarjev), ki so smeli prevzeti poveljstvo na ladji, če sta zmanjkala po-
veljnik in prvi oficir (Detailoffizier). Prav tako je bilo potrebno, da so ne-
koliko navigacije, tudi astronomske, poznali pomorski dušebrižniki, ki so
smeli nastopati kot razbremenilne priče. Kakor drugi, so se tudi ti lahko
izobrazili v Ljubljani. Ob obilici modelov vojnopomorskih ladij, ob ureje-
nem astronomskem laboratoriju z veliko teraso, kjer so lahko reševali po-
zicijske naloge, je takšno pojasnilo več kot verjetno. Končno je treba priz-
nati, da je Avstrija dobila prve doma šolane oficirje in pravnike prav sredi
druge polovice 18. stoletja. V astronomski navigaciji so se lahko izobrazi-
li samo v Ljubljani, ker druge takšne šole v Avstriji ni bilo.
25 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
[npr. Alfred in Richard Du Barry].«
26 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
[npr. Mathäus O Flannagan, Anton La Motte, ki je v Avstriji dobil naziv barona
itd.].«
27 Hacquet 1784, 151–3.
55
jih je najemala v tujini, zlasti v Genovi25, Neapeljskem kraljestvu in pape-
ški državi. Imamo celo oficirje, ki izhajajo z Irske, iz Anglije in Francije26
(Matej O'Flanagan, La Motte itd.). Zato je naravno, da je skušala izobrazi-
ti lastni pomorski kader, ki ga je deloma šolala v tujini, deloma pa na na-
čin korzarov, tj. na praktičnih vožnjah, kjer je vsak oficir prestal kariero
od »mladeniča« (mladeniča palube) do odgovornih položajev ali povelj-
stva. Jasno je, da so takšni oficirji bolj obvladali terestrično kakor astro-
nomsko navigacijo, četudi so znali pluti »po zvezdah«. Logično je torej, da
je Gruber vsaj skušal posredovati astronomsko navigacijo bodočim vojno-
pomorskim oficirjem, in to seveda ob pouku navtike pri skrbno izdelanih
modelih in pouku astronomije. Zlobna Hacquetova pripomba, da so nav-
tiko zaupali napačnemu človeku, in pa Castriottov vzklik o pregonu vede-
ževalcev iz zvezd sta najboljši dokaz za to.27 Toda prav te zlobne pripombe
dokazujejo tudi, da je država – v tem primeru ne več samo kranjski dežel-
ni stanovi – Gruberju zaupala. Zato rahli dvom, da bi prvi avstrijski doma
šolani vojnopomorski oficirji prišli iz Gruberjeve »brodarske« šole, skoraj
popolnoma odpade.
Treba je še upoštevati, da so morali vsaj nekoliko astronomije in
astronomske navigacije poznati tudi vojnopomorski pravniki ali – kakor
so jim rekli tedaj – avditorji, ker bi drugače ne mogli soditi poveljnikov in
drugih oficirjev v primeru navigacijskih napak. Nekaj astronomske navi-
gacije so morali poznati tudi pomorski zdravniki (morda razen kirurgov
– ranarjev), ki so smeli prevzeti poveljstvo na ladji, če sta zmanjkala po-
veljnik in prvi oficir (Detailoffizier). Prav tako je bilo potrebno, da so ne-
koliko navigacije, tudi astronomske, poznali pomorski dušebrižniki, ki so
smeli nastopati kot razbremenilne priče. Kakor drugi, so se tudi ti lahko
izobrazili v Ljubljani. Ob obilici modelov vojnopomorskih ladij, ob ureje-
nem astronomskem laboratoriju z veliko teraso, kjer so lahko reševali po-
zicijske naloge, je takšno pojasnilo več kot verjetno. Končno je treba priz-
nati, da je Avstrija dobila prve doma šolane oficirje in pravnike prav sredi
druge polovice 18. stoletja. V astronomski navigaciji so se lahko izobrazi-
li samo v Ljubljani, ker druge takšne šole v Avstriji ni bilo.
25 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
[npr. Alfred in Richard Du Barry].«
26 ÖStA, KA, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine Offiziere und Beamte
[npr. Mathäus O Flannagan, Anton La Motte, ki je v Avstriji dobil naziv barona
itd.].«
27 Hacquet 1784, 151–3.
55
