Page 52 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
pov trgovskih ladij, ki so tedaj plule pod avstrijsko zastavo (nava, keč itd.),
sta ohranjeni le že omenjena dvojambornica in vlačilec. Zdi se neverjetno,
da bi Gruber usmeril svoj pogled samo na ladje za priobalno plovbo, kajti
v obeh primerih gre za manjše ladje. Zato lahko rečemo, da je bilo mode-
lov vsaj nekoliko več, in spričo nebogljenosti modelov tržaške pomorske
šole so pomenili tedaj za Avstrijo resnično edinstveno zbirko splošnopo-
morske in pedagoške vrednosti, ki je lahko koristila vsej državi. Le tako
je Gruberjevo poročilo lahko razumljivo.
Preostane nam še peto vprašanje, ki je morda med vsemi najbolj za-
pleteno. Zakaj so na mehanični in hidravlični šoli poučevali astronomi-
jo? Nedvomno je moderno zasnovano kmetijstvo potrebovalo določeno
astronomsko znanje, vendar bi takšen pouk lahko imeli brez posebne-
ga astronomskega observatorija. Mehanična in hidravlična šola, da os-
tanemo pri njenem uradnem nazivu, pa je imela pouk, ki je bil zasnovan
na astronomskem opazovanju; torej je premogla vsaj en teleskop in nekaj
merilnih instrumentov, s katerimi so si dijaki pomagali. Zato je popolno-
ma gotovo, da pouk astronomije ni mogel biti namenjen samo dijakom
agrikulturnih ved. Za mehanične vede je bil pouk astronomije brez vred-
nosti. Tu pa je še hidravlika. Če pojem hidravlike obravnavamo v dana-
šnjem smislu, potem moramo odkloniti astronomijo kot potreben pred-
met v njeni funkcionalnosti. Stvar postane drugačna, če se zamislimo v
čas druge polovice 18. stoletja. Sicer na prvi pogled ne vemo popolnoma
nič o tem, kaj vse je vseboval pojem hidravlike na Gruberjevi šoli, toda ne
smemo pozabiti, da je dalo 18. stoletje prve resne rezultate tako v hidro-
dinamiki kakor v hidrostatiki in hidromehaniki. Imamo torej vso pravi-
co domnevati, da hidravlični pouk ni bil zasnovan samo na opisovanju,
proučevanje ter načrtovanju raznih stiskalnic, črpalnih naprav, vodnih
strojev itd., temveč da je bil zasnovan veliko širše in da so dobivali dijaki
osnove hidravlike po rezultatih in merilih takratnih dognanj. Toda med
tipičnimi hidravličnimi pojavi je tudi bibavica. Za njeno pojasnitev je že
potrebno minimalno poznavanje astronomije ali vsaj lunine privlačnos-
ti. Vprašanje je, kaj ima bibavica opraviti v mehanični in hidravlični šoli
v Ljubljani. Ugotovili smo, da so kranjski deželni stanovi Gruberju zau-
pali »brodarsko šolo«. Torej je imela mehanična in hidravlična šola po-
leg uradnega še neuradno ime »brodarska šola«. Iz vsega doslej poveda-
nega, lahko sklepamo, da je bilo »brodarstvo« eden od njenih poglavitnih
ciljev. Toda to ni vse. Pod splošni pojem »brodarstvo« spada v tistem času
tudi ladjedelstvo. Ladjedelski inženir pa je moral izračunati ugrez ladje
52
pov trgovskih ladij, ki so tedaj plule pod avstrijsko zastavo (nava, keč itd.),
sta ohranjeni le že omenjena dvojambornica in vlačilec. Zdi se neverjetno,
da bi Gruber usmeril svoj pogled samo na ladje za priobalno plovbo, kajti
v obeh primerih gre za manjše ladje. Zato lahko rečemo, da je bilo mode-
lov vsaj nekoliko več, in spričo nebogljenosti modelov tržaške pomorske
šole so pomenili tedaj za Avstrijo resnično edinstveno zbirko splošnopo-
morske in pedagoške vrednosti, ki je lahko koristila vsej državi. Le tako
je Gruberjevo poročilo lahko razumljivo.
Preostane nam še peto vprašanje, ki je morda med vsemi najbolj za-
pleteno. Zakaj so na mehanični in hidravlični šoli poučevali astronomi-
jo? Nedvomno je moderno zasnovano kmetijstvo potrebovalo določeno
astronomsko znanje, vendar bi takšen pouk lahko imeli brez posebne-
ga astronomskega observatorija. Mehanična in hidravlična šola, da os-
tanemo pri njenem uradnem nazivu, pa je imela pouk, ki je bil zasnovan
na astronomskem opazovanju; torej je premogla vsaj en teleskop in nekaj
merilnih instrumentov, s katerimi so si dijaki pomagali. Zato je popolno-
ma gotovo, da pouk astronomije ni mogel biti namenjen samo dijakom
agrikulturnih ved. Za mehanične vede je bil pouk astronomije brez vred-
nosti. Tu pa je še hidravlika. Če pojem hidravlike obravnavamo v dana-
šnjem smislu, potem moramo odkloniti astronomijo kot potreben pred-
met v njeni funkcionalnosti. Stvar postane drugačna, če se zamislimo v
čas druge polovice 18. stoletja. Sicer na prvi pogled ne vemo popolnoma
nič o tem, kaj vse je vseboval pojem hidravlike na Gruberjevi šoli, toda ne
smemo pozabiti, da je dalo 18. stoletje prve resne rezultate tako v hidro-
dinamiki kakor v hidrostatiki in hidromehaniki. Imamo torej vso pravi-
co domnevati, da hidravlični pouk ni bil zasnovan samo na opisovanju,
proučevanje ter načrtovanju raznih stiskalnic, črpalnih naprav, vodnih
strojev itd., temveč da je bil zasnovan veliko širše in da so dobivali dijaki
osnove hidravlike po rezultatih in merilih takratnih dognanj. Toda med
tipičnimi hidravličnimi pojavi je tudi bibavica. Za njeno pojasnitev je že
potrebno minimalno poznavanje astronomije ali vsaj lunine privlačnos-
ti. Vprašanje je, kaj ima bibavica opraviti v mehanični in hidravlični šoli
v Ljubljani. Ugotovili smo, da so kranjski deželni stanovi Gruberju zau-
pali »brodarsko šolo«. Torej je imela mehanična in hidravlična šola po-
leg uradnega še neuradno ime »brodarska šola«. Iz vsega doslej poveda-
nega, lahko sklepamo, da je bilo »brodarstvo« eden od njenih poglavitnih
ciljev. Toda to ni vse. Pod splošni pojem »brodarstvo« spada v tistem času
tudi ladjedelstvo. Ladjedelski inženir pa je moral izračunati ugrez ladje
52
