Page 53 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
Gabrijel Gruber ali ladjedelstvo – navtika – navigacija (2. polovica 18. stoletja)
pri polni in delni obremenitvi. Prav tako mora ladjedelski inženir izra-
čunati upor vode, potrebno površino jader za izkoriščanje moči vetrov in
premagovanje upora vode. Dalje je naloga ladjedelskega inženirja izraču-
nati potrebno težo balasta zaradi uravnavanja stabilnosti ladje na vodi.
Vse to pa po pojmih tedanje dobe spada v hidromehaniko in hidrostati-
ko. Ker so na brodarski šoli izdelovali modele morskih ladij, so morali dati
tudi osnove omenjenih izračunov. Toda ladja služi plovbi, za plovbo pa je
potrebno znanje astronomije. Zopet nastane vprašanje, kakšne opravke
ima Ljubljana s plovbo po morju. Zdi se, da nobenih. Toda samo na prvi
pogled. Vsi veliki ladjarji slovenskega rodu, kakor so bili na primer Franc
Rakovec, baron Raigersfeld, Franc Tomaž Grošelj, Friderik Österricher
in drugi, so v prvi polovici 18. stoletja prihajali prav iz Ljubljane. Vsaj v
Rakovčevem primeru je dokazano, da je tudi plul.21 Verjetno je treba plov-
bo pripisati tudi Grošlju. Ni nikakega vzroka, da bi se v tem času ne naš-
li na morju tudi kranjski in ljubljanski kapitani in mornarji, ki jim je bilo
znanje astronomije bolj potrebno kot ladjarjem. Malo pred Gruberjevim
časom je na primer znan kapitan Gregor Cotič nekje z Goriškega. V
Gruberjevem času poznamo kapitana in ladjarja Simona Mašero, nezna-
no od kod, in njegovega sina ali nečaka Petra, ki se ima že za Tržačana.22
Oba sta znana po popolnoma slučajno odkritih virih. Sistematični študij
bo gotovo odkril še nove pomorščake.
Rekli smo, da je Gruber poznal Trst, da je gotovo obiskoval tržaško
navtično šolo, ki jo je leta 1754 ustanovil njegov sobrat reški jezuit pa-
ter Franc Ksaverij Orlando. Tedaj – če ne že prej – se je Gruber seznanil z
navtiko, saj jo je kot brodarski inženir, ki je računal z ugrezom, balastom,
močjo vetrov in uporom vode ob različnih vremenskih prilikah, (deloma)
uvrščal med pojave, ki jih je preučevala tudi hidravlika. Ko pravi, da bodo
modeli koristili vsej državi, misli na nekaj več. Ker je imela tržaška nav-
tična šola tedaj še malo učencev, si je Gruber s svojimi ladjami in s svo-
jim poukom prizadeval ustvariti državi ne samo ladjedelski, temveč tudi
navtični kader, in temu je bilo najbolj potrebno poznavanje astronomi-
je. Torej je bila tako imenovana »brodarska« šola tudi navtična šola. In v
tem vidimo smisel pouka astronomije, izdelave modelov morskih ladij v
velikem merilu, kjer so bile vidne vse podrobnosti, posebne dvorane za
te modele in pa astronomskega observatorija z veliko teraso. Ne moremo
21 AS, »Fotokopija dnevnika potovanja v Senigallijo, na Sicilijo in na Portugalsko v
Pomorskem muzeju v Piranu,« Prim. Raigersfeldovi spisi.
22 Pahor 1970, 44; Pahor 1969, 6.
53
pri polni in delni obremenitvi. Prav tako mora ladjedelski inženir izra-
čunati upor vode, potrebno površino jader za izkoriščanje moči vetrov in
premagovanje upora vode. Dalje je naloga ladjedelskega inženirja izraču-
nati potrebno težo balasta zaradi uravnavanja stabilnosti ladje na vodi.
Vse to pa po pojmih tedanje dobe spada v hidromehaniko in hidrostati-
ko. Ker so na brodarski šoli izdelovali modele morskih ladij, so morali dati
tudi osnove omenjenih izračunov. Toda ladja služi plovbi, za plovbo pa je
potrebno znanje astronomije. Zopet nastane vprašanje, kakšne opravke
ima Ljubljana s plovbo po morju. Zdi se, da nobenih. Toda samo na prvi
pogled. Vsi veliki ladjarji slovenskega rodu, kakor so bili na primer Franc
Rakovec, baron Raigersfeld, Franc Tomaž Grošelj, Friderik Österricher
in drugi, so v prvi polovici 18. stoletja prihajali prav iz Ljubljane. Vsaj v
Rakovčevem primeru je dokazano, da je tudi plul.21 Verjetno je treba plov-
bo pripisati tudi Grošlju. Ni nikakega vzroka, da bi se v tem času ne naš-
li na morju tudi kranjski in ljubljanski kapitani in mornarji, ki jim je bilo
znanje astronomije bolj potrebno kot ladjarjem. Malo pred Gruberjevim
časom je na primer znan kapitan Gregor Cotič nekje z Goriškega. V
Gruberjevem času poznamo kapitana in ladjarja Simona Mašero, nezna-
no od kod, in njegovega sina ali nečaka Petra, ki se ima že za Tržačana.22
Oba sta znana po popolnoma slučajno odkritih virih. Sistematični študij
bo gotovo odkril še nove pomorščake.
Rekli smo, da je Gruber poznal Trst, da je gotovo obiskoval tržaško
navtično šolo, ki jo je leta 1754 ustanovil njegov sobrat reški jezuit pa-
ter Franc Ksaverij Orlando. Tedaj – če ne že prej – se je Gruber seznanil z
navtiko, saj jo je kot brodarski inženir, ki je računal z ugrezom, balastom,
močjo vetrov in uporom vode ob različnih vremenskih prilikah, (deloma)
uvrščal med pojave, ki jih je preučevala tudi hidravlika. Ko pravi, da bodo
modeli koristili vsej državi, misli na nekaj več. Ker je imela tržaška nav-
tična šola tedaj še malo učencev, si je Gruber s svojimi ladjami in s svo-
jim poukom prizadeval ustvariti državi ne samo ladjedelski, temveč tudi
navtični kader, in temu je bilo najbolj potrebno poznavanje astronomi-
je. Torej je bila tako imenovana »brodarska« šola tudi navtična šola. In v
tem vidimo smisel pouka astronomije, izdelave modelov morskih ladij v
velikem merilu, kjer so bile vidne vse podrobnosti, posebne dvorane za
te modele in pa astronomskega observatorija z veliko teraso. Ne moremo
21 AS, »Fotokopija dnevnika potovanja v Senigallijo, na Sicilijo in na Portugalsko v
Pomorskem muzeju v Piranu,« Prim. Raigersfeldovi spisi.
22 Pahor 1970, 44; Pahor 1969, 6.
53
