Page 56 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 56
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Iz celotne obravnave Gruberjeve mehanične in hidravlične ali »bro-
darske« šole, kakor se je neuradno imenovala, lahko sklepamo nasled-
nje: Pod pojmom »brodarstvo« ne smemo razumeti samo vseh vrst vod-
nih gradenj od pristanov do ladij, temveč tudi navtiko in navigacijo. V
primeru ladjedelstva je lahko ugotoviti, da se je šola ukvarjala s poukom
in načrtovanjem rečnih in morskih ladij. Za morske ladje smo na osno-
vi števila ohranjenih modelov lahko ugotovili, da so imele prednost voj-
ne pred trgovskimi, kar kaže na skrb za državne koristi na morju. Za nav-
tiko nam Hacquetove pripombe dokazujejo, da je imela prednost rečna
pred pomorsko, kar je spričo obstoja navtične šole v Trstu in kasneje na
Reki popolnoma razumljivo. Za navigacijo lahko trdimo, da je imela pred-
nost astronomska, ker so terestrično poučevali na tržaško-reški šoli. Pa
tudi državne koristi, torej vzgoja novega domačega vojnopomorskega ka-
dra, govorijo za to. Poudarek na državnih koristih nas je privedel do mor-
ja, kajti le s tem, tj. z morjem, so bile državne koristi popolne, Gruberjevo
gledanje ali – če uporabimo Steskov izraz – gorečnost torej ni veljala samo
rekam, ampak so njegovi dalekosežni načrti – Steskov izraz – veljali pred-
vsem morju; prav to dokazuje njegov astronomski laboratorij. Končno je
od Karla VI. naprej to terjala državna politika. S tem pa se Gruberjeva po-
membnost ne zmanjša, temveč le poveča, ker se je znal popolnoma vklju-
čiti v svoj čas. Ta čas pa je terjal razgledane in pogumne ljudi. Kljub vsej
zlobi, ki jo vsebuje njegovo poročilo, je Hacquet nehote Gruberju priznal
obe lastnosti in pojasnil njegovo osebnost bolj, kot bi jo mogel katerikoli
tedaj živeči pisec panegirikov.
Skoraj vsi v uvodnem delu te razprave omenjeni avtorji poudarjajo
ladjedelstvo in ladjedelca. To vprašanje je ostalo nepojasnjeno. Vprašanje
ladjedelca je prav zanimivo, zato si ga oglejmo nekoliko pobliže in ga sku-
šajmo rešiti po najboljših možnostih. V Gruberjevem poročilu smo preb-
rali, da je najel enega najspretnejših ladjedelskih mojstrov in dal izdela-
ti modele raznih ladij v velikem merilu. To je bilo 25. februarja 1779. V
ugotovitvah Serajnikove smo prebrali Gruberjevo trditev, da je bila ena
od dvoran njegove šole namenjena za ladijske modele. To je Gruber pi-
sal 4. aprila 1783, torej štiri leta po omenjenem poročilu in že v času, ko je
Hacquet pripravljal svoje negativno poročilo. V seznamu izdatkov za leto
1774 so trije ladjedelski mojstri z dvema sodelavcema, ki pravzaprav ne bi
smeli biti dovolj zaposleni, ker so načrti za erarično ladjedelnico padli v
vodo zaradi pomanjkanja sredstev. Po Hacquetovem poročilu pa obstaja
tedaj nov tip savskih jadrnic. V vseh teh podatkih je nekaj nelogičnosti.
56
Iz celotne obravnave Gruberjeve mehanične in hidravlične ali »bro-
darske« šole, kakor se je neuradno imenovala, lahko sklepamo nasled-
nje: Pod pojmom »brodarstvo« ne smemo razumeti samo vseh vrst vod-
nih gradenj od pristanov do ladij, temveč tudi navtiko in navigacijo. V
primeru ladjedelstva je lahko ugotoviti, da se je šola ukvarjala s poukom
in načrtovanjem rečnih in morskih ladij. Za morske ladje smo na osno-
vi števila ohranjenih modelov lahko ugotovili, da so imele prednost voj-
ne pred trgovskimi, kar kaže na skrb za državne koristi na morju. Za nav-
tiko nam Hacquetove pripombe dokazujejo, da je imela prednost rečna
pred pomorsko, kar je spričo obstoja navtične šole v Trstu in kasneje na
Reki popolnoma razumljivo. Za navigacijo lahko trdimo, da je imela pred-
nost astronomska, ker so terestrično poučevali na tržaško-reški šoli. Pa
tudi državne koristi, torej vzgoja novega domačega vojnopomorskega ka-
dra, govorijo za to. Poudarek na državnih koristih nas je privedel do mor-
ja, kajti le s tem, tj. z morjem, so bile državne koristi popolne, Gruberjevo
gledanje ali – če uporabimo Steskov izraz – gorečnost torej ni veljala samo
rekam, ampak so njegovi dalekosežni načrti – Steskov izraz – veljali pred-
vsem morju; prav to dokazuje njegov astronomski laboratorij. Končno je
od Karla VI. naprej to terjala državna politika. S tem pa se Gruberjeva po-
membnost ne zmanjša, temveč le poveča, ker se je znal popolnoma vklju-
čiti v svoj čas. Ta čas pa je terjal razgledane in pogumne ljudi. Kljub vsej
zlobi, ki jo vsebuje njegovo poročilo, je Hacquet nehote Gruberju priznal
obe lastnosti in pojasnil njegovo osebnost bolj, kot bi jo mogel katerikoli
tedaj živeči pisec panegirikov.
Skoraj vsi v uvodnem delu te razprave omenjeni avtorji poudarjajo
ladjedelstvo in ladjedelca. To vprašanje je ostalo nepojasnjeno. Vprašanje
ladjedelca je prav zanimivo, zato si ga oglejmo nekoliko pobliže in ga sku-
šajmo rešiti po najboljših možnostih. V Gruberjevem poročilu smo preb-
rali, da je najel enega najspretnejših ladjedelskih mojstrov in dal izdela-
ti modele raznih ladij v velikem merilu. To je bilo 25. februarja 1779. V
ugotovitvah Serajnikove smo prebrali Gruberjevo trditev, da je bila ena
od dvoran njegove šole namenjena za ladijske modele. To je Gruber pi-
sal 4. aprila 1783, torej štiri leta po omenjenem poročilu in že v času, ko je
Hacquet pripravljal svoje negativno poročilo. V seznamu izdatkov za leto
1774 so trije ladjedelski mojstri z dvema sodelavcema, ki pravzaprav ne bi
smeli biti dovolj zaposleni, ker so načrti za erarično ladjedelnico padli v
vodo zaradi pomanjkanja sredstev. Po Hacquetovem poročilu pa obstaja
tedaj nov tip savskih jadrnic. V vseh teh podatkih je nekaj nelogičnosti.
56
